Z razvojem novih tehnologij se spreminjajo tudi poklici, eni izumirajo, nastajajo novi. Poklici, ki izumirajo, so povezani z dejavnostmi, ki se opuščajo oz. krčijo, z dejavnostmi, kjer se je z razvojem tehnologij spremenil način dela (na primer v tekstilni in obutveni industriji, tradicionalni obrtni dejavnosti, rudarstvu, ribištvu …) ali pa je posledica uvajanja računalništva in informacijskih tehnologij predvsem v administraciji, bančništvu, pošti, storitvenih dejavnostih in proizvodnji.

Med izumirajočimi poklici tudi urar in carinik, poklicev prihodnosti še ne poznamo

Na Zavodu RS za zaposlovanje pravijo, da so med poklici, ki izumirajo, npr. čevljar, urar, telefonist, sprevodnik na avtobusu, strojepisec, carinik, vnašalec podatkov, rudar, miner, ribič, upravljavec strojev za šivanje oblačil ali proizvodnjo obutve, usnjenih izdelkov, upravljavec strojev za beljenje, barvanje, obdelavo tekstilij, usnja, krzna, finomehanik in delavec v drugih rokodelsko-obrtnih dejavnostih, izdelovalec predmetov domače obrti, odčitovalec števcev, uradnik za kopiranje dokumentov, delavec za zaključna tiskarska dela in knjigovez …

Strokovnjaki so si enotni, da je poklice, ki bodo aktualni čez desetletje ali dve, težko napovedati. Večine poklicev prihodnosti pravzaprav še ne poznamo, vendar bodo na povpraševanje po poklicih v prihodnosti vplivali globalizacija, zelena ekonomija, staranje prebivalstva, informacijske tehnologije, neskladje veščin s potrebami na trgu…

Sklepamo lahko, da bodo iskani poklici s področij razvoja umetne inteligence, robotizacije, avtomatizacije, informacijskih tehnologij, biotehnologije, razvoja novih materialov, različnih svetovalnih strok, zdravstva, dela z ljudmi, povezanega s staranjem prebivalstva in nudenjem pomoči sočloveku (zdravniki in drugi zdravstveni delavci, fizioterapevti, psihologi, socialni delavci, gerontologi, socialni gerontologi …), so povedali na Zavodu RS za zaposlovanje.

“Bolj kot o poklicih prihodnosti govorimo o kompetencah prihodnosti, ki so povezane s komunikacijo, medkulturno komunikacijo, organizacijo, sposobnostjo globljega razumevanja napisanega in povedanega, analizo podatkov, kreativnostjo in socialno inteligenco,” pravijo. V veliki meri so to kompetence, ki jih umetna inteligenca vsaj za zdaj še ne zmore. Vsekakor pa je vse bolj poudarjeno vseživljenjsko izobraževanje, ki bo omogočalo prilagajanje na nova znanja, tehnologije in s tem na spreminjanje zahtev za opravljanje delovnih mest.

Med mladimi prevladuje srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje

Leta 2021/2022, je bilo največ dijakov vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno (4-letni program) izobraževanje (42,1 odstotka v lanskem šolskem letu), sledi srednje splošno izobraževanje, kamor sodijo splošne in strokovne gimnazije (34,6 odstotkov), so za nas povedali na Statističnem uradu RS.

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je vpis na srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje bil od leta 2017/2018 do 2021/2022 višji kot pa na gimnazije. Res pa je, da so se vpisi vsako leto občutno zvišali tako za srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje kot tudi za gimnazije.

Maribor je pomembno srednješolsko središče, ki omogoča izobraževanje v okviru več kot 200 različnih programov. Srednješolski izobraževalni programi so programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, gimnazije, prilagojeni izobraževalni programi za mladostnike s posebnimi potrebami ter izobraževalni programi za odrasle. Zanimalo nas je, kako na vpise gledajo posamezne srednje šole poklicnega in strokovnega izobraževanja in kaj le-te menijo za prihodnost svojih programov.

Mlade poklic dimnikarja ne zanima

Na Lesarski šoli Maribor, že vrsto let izvajajo 6 izobraževalnih programov iz področja lesarstva in gozdarstva. Prav tako pod okrilje Lesarske šole spada tudi Višja strokovna šola za les in oblikovanje Maribor. V zadnjih nekaj letih beležijo predvsem povečan vpis v programe srednjega poklicnega izobraževanja, mizar in tudi gozdar, ter nižje poklicno izobraževanje, obdelovalec lesa. Prav tako imajo stabilen vpis v programe lesarski tehnik in gozdarski tehnik ter v program poklicno tehniško izobraževanje-lesarski tehnik.

Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, izvajajo 6 programov srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer slikopleskar – črkoslikar, dimnikar, zidar, tesar, pečar – polagalec keramičnih oblog in izvajalec suhomontažne gradnje.

Vsi poklici sodijo med deficitarne in zanje dijaki lahko dobijo štipendijo Javnega sklada, ki je namenjena deficitarnim poklicem.

Za vsakega od naštetih poklicev nudijo 26 prostih mest, vendar je tolikšen interes le za program pečar – polagalec keramičnih oblog. Za dimnikarja že zadnja 4 leta ni bilo prijavljenih kandidatov, čeprav so edina šola v Sloveniji, ki ponujajo redno izobraževanje za ta poklic. Za ostale štiri programe se običajno letno prijavi manj kot 10 kandidatov na program. Vsi poklici, ki jih na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor ponujajo, so na trgu dela zelo iskani in dijaki po zaključku izobraževanja brez težav dobijo zaposlitev, lahko pa se odločijo, da na šoli nadaljujejo šolanje v poklicno tehniškem izobraževanju (3 + 2) za poklic gradbeni tehnik.

Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor ter Srednja šole za oblikovanje Maribor omejujeta vpise

Na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Maribor, izvajajo naslednje izobraževalne programe, in sicer zdravstvena nega, kozmetični tehnik in bolničar – negovalec. Za vse programe je vsako leto veliko zanimanje, zato imajo že vrsto let v vseh programih omejitve vpisa.

Za razpisane programe Srednje šole za oblikovanje Maribor je zanimanje veliko, saj imajo že leta omejitev vpisa v vseh programih, ki jih ponujajo, in sicer frizer, medijski tehnik, tehnik oblikovanja in frizerski tehnik. Pri tehniku oblikovanja je veliko zanimanje za grafičnega oblikovalca in manj za oblikovalca uporabnih predmetov in modnega oblikovalca. Z letošnjim letom so pričeli izvajati tudi programa grafični operater (delavec v tiskarni, ki pripravi gradivo za tisk in natisne) in izdelovalec oblačil (bivša šivilja, krojač). Programa so pridobili tik pred informativnim dnevom in javnost ni bila dobro obveščena o teh programih, zato se nadejajo večjega vpisa letos.

“Oba profila sta zelo iskana, ker sta s propadom tekstilne industrije v Evropi počasi poniknila. Velikih tovarn res ni več, so pa zelo uspešna manjša podjetja, ki te kadre potrebujejo in iščejo,” so povedali na Srednji šoli za oblikovanje Maribor. Ravnateljica Srednje šole za oblikovanje Maribor Nadja Jager Popović je izpostavila, da je v vsaki šoli interes dijakov za vpis v določen program zelo odvisen od trenda, prijateljev, želje staršev. “Po lastni presoji menim, da je kakšnih 50 odstotkov dijakov tistih, ki se za poklic po koncu osnovne šole odločijo po lastni želji, glede na talent in zastavljen cilj, kaj želijo biti v prihodnosti. Prav ti dijaki so iz tega razloga večinoma tudi uspešni tako že v času šolanja kot tudi kasneje,” je dodala.

Področje strojništva je v Mariboru stabilno

Na Srednji prometni šoli Maribor vpisujejo dijake v tri štiriletne programe. Ponujajo programe logistični tehnik, tehnik varovanja in tehnik elektronskih komunikacij. Pravijo, da imajo dober vpis in za tak vpis vložijo tudi veliko truda. Dijaki vseh treh programov lahko po končanem šolanju hitro dobijo zaposlitev, saj so kadri s področja logistike in varovanja zelo iskani. Tehnike elektronskih komunikacij sedaj izobražujejo prvo leto, pa se kljub temu bodoči delodajalci že zanimajo za njih. Dodajajo še, da pa precejšnje število dijakov po zaključku šolanja na Srednji prometni šoli Maribor, gredo dalje študirati.

V 1. krogu so imeli na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor omejitev vpisa v programih računalnika in tehnik računalništva, v 2. krogu pa v programih računalnikar, tehnik računalništva, elektrikar in elektrotehnik. Program tehniške gimnazije smo zapolnili v 1. krogu.

Na Tehniškem šolskem centru Maribor, že kar nekaj let opažajo relativno stabilen vpis v programe na področju strojništva. Tako so lani vpisali v programe, za katere izobražujejo naslednje število dijakov: Strojni tehnik – dva oddelka skupaj 49 dijakov, tehnik mehatronike – dva oddelka 44 dijakov, avtoserviser – dva oddelka 60 dijakov, avtokaroserist – en oddelek 17 dijakov, mehatronik operater – en oddelek 29 dijakov, inštalater strojnih inštalacij – en kombiniran oddelek 18 dijakov in oblikovalec kovin orodjar – en kombiniran oddelek 13 dijakov. Veliko truda in dela vložijo tudi v promocijo poklicev na tržnicah poklicev v osnovnih šolah v regiji, sejmih, za OŠ na TŠČ-ju organizirajo tehnične dneve, kjer se učenci seznanijo s poklici s področja strojništva in avtomobilske stroke.

“Da pritegnemo bodoče dijake, predstavljamo področja, kjer se lahko zaposlijo na poklicnih tržnicah, razrednih urah in tehniških dnevih po osnovnih šolah. Ker imamo dijaški dom, organiziramo tudi vikend za osnovnošolce,” pravi svetovalna delavka na Srednji prometni šoli Maribor, Mateja Turk. Ob enem pa na srednji šoli ugotavljajo, da v osnovnih šolah namenijo veliko časa poklicni orientaciji, da pa bodoči dijaki kolebajo med gimnazijami in strokovnimi šolami.

Pandemija je udarila po poklicu gostincev

Epidemija covid-19 je vplivala tudi na izobraževanje za poklice v gostinstvu in turizmu, saj na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, opažajo, da zanimanje osnovnošolcev za te poklice upada. Kljub temu si na različne načine prizadevajo, da bi poklice gostinstva in turizma naredili znova privlačne, tudi razmere na trgu se v smislu plačila za opravljeno delo izboljšujejo.

Na srednji šoli so veseli, da jih v njihovih prizadevanjih podpira tudi država, saj bodo tudi dijaki, ki bodo prvič vpisani v 3-letni program in se bodo izobraževali za kuharja oz. natakarja, lahko prejeli štipendijo za deficitarne poklice. Tudi to je dodatna motivacija za mlade, da spoznajo lepote poklicev, nenazadnje pa šola nudi odlično odskočno desko v praktično vse smeri, saj bivše dijake najdejo v vlogah vodij hotelov, lastnikov wellness centrov, stevardes ter lastnikov in vodij bolj prepoznavnih restavracij. Osnovnošolcem v času zimskih počitnic pripravljajo tudi delavnice, ki bodo potekale na vse teme poklicnega izobraževanja, ki ga nudijo na šoli (odvijale se bodo 31. januarja v prostorih šole), na informativnih dneh pa bodo le-ti lahko spoznali prostore nove, moderne šole na Cankarjevi ulici, ki jih prav tako ocenjujejo kot dodano vrednost.

Na Biotehniški šoli Maribor izvajajo sledeče programe, in sicer mehanik kmetijskih in delovnih strojev, cvetličar, kmetijsko-podjetniški tehnik, naravovarstveni tehnik, veterinarski tehnik in kmetijsko-podjetniški tehnik PTI (3+2). Z vpisom v posamezne programe so zadovoljni, največ interesa pa je med mladimi za program veterinarski tehnik, saj je povezan z živalmi oziroma skrbijo zanje.

V letošnjem šolskem letu, so na Srednji ekonomski in srednji šoli Maribor zapolnili vsa vpisna mesta, to sta dva oddelka ekonomske gimnazije in trije oddelki ekonomskega tehnika. V prihodnjem šolskem letu pa bodo vpisovali dva oddelka ekonomske gimnazije, en oddelek ekonomske gimnazije – športni oddelek (novost) in tri oddelke ekonomskega tehnika.

Na izbiro vpliva gibanje na trgu dela, možnost za zaposlitev in koliko je nek poklic cenjen v družbi …

“Programi, kot so Strojni tehnik, Elektrotehnik, Tehnik mehatronike, Gradbeni tehnik, pa tudi poklicni programi, kot so Elektrikar, Oblikovalec kovin – orodjar, Mehatronik operater …, so za mlade izjemno zanimivi, tudi vpis je zelo dober. Seveda ne moremo pričakovati velikega interesa za vpis v programe, ki izobražujejo za redke poklice, kot so Kamnosek, Slikopleskar – črkoslikar, Pečar – polagalec keramičnih oblog, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Klepar – krovec, Tesar …, ampak tu spet ne govorimo o upadanju vpisa, ampak so to programi, ki izobražujejo za redke poklice in je vpis praktično konstanten,” dodajajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. 

V zadnjih letih pa še v teh programih opažamo večji interes, nekaj je morda tudi posledica večanja vpisne generacije, ki že nekaj let narašča, tako pa bo tudi v prihodnje.

“Odločitev o nadaljnji poti izobraževanja je svobodna izbira posameznika in za marsikaterega posameznika ni enostavna. Posameznikova odločitev je lahko tudi posledica družbene klime in javnega mnenja, klime v lokalnem okolju, mnenja staršev, pa tudi gospodarskih in socialnih razmer v državi, predvsem pa v posameznem lokalnem okolju,” poudarjajo na ministrstvu.

Na izbiro pa vsekakor močno vplivajo tudi podatki o gibanju na trgu dela in predvsem možnost za zaposlitev in koliko je nek poklic cenjen v družbi, kakšno možnost plačila ponuja ipd. Zato na ministrstvu menijo, da je cilj izobraževalnega sistema, da izvaja kakovostne programe, da dijaki v okviru izobraževanja pridobijo čim več znanja in praktičnih izkušenj, nekaj pa mora za to narediti tudi gospodarstvo in trg dela.

Tudi možnost za štipendije vpliva na odločitve mladih

“Zagotovo k zanimanju za vpis v različne programe srednjega poklicnega izobraževanja prispeva tudi možnost pridobivanja štipendije za deficitarne poklice. Na seznam programov, za katere je možno pridobiti deficitarno štipendijo, so uvrščeni praktično vsi programi srednjega poklicnega izobraževanja,” dodajajo na ministrstvu.

Da bi mladim poklicne programe čim bolj približali, predvsem pa jih opremili s čim več prakse in jih tako čim bolj usposobili za vstop na trg dela, je ministrstvo pred leti ponovno uvedlo vajeniško obliko izobraževanja. Vajeniška oblika izobraževanja se od obstoječe tako imenovane šolske oblike izobraževanja razlikuje samo v tem, da se večji del izobraževanja izvede pri delodajalcu. V vajeniški obliki izobraževanja se namreč vsaj polovica oziroma 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih (okvirno 56 tednov v treh letih), medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji in znaša povprečno 22 odstotkov oziroma 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih, so pojasnili na ministrstvu.

Obe obliki izobraževanja, tako vajeniška kot šolska, sta si enakovredni in zagotavljata udeležencem povsem enak standard izobrazbe, enako poklicno kvalifikacijo in enako možnost za nadaljevanje izobraževanja.

Prednost vajeniške oblike pa je, da udeležencu omogoča zgodnejši stik s potencialnim delodajalcem in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero, saj večajo možnosti za zaposlitev po končanem izobraževanju.