O stanju na slovenskem trgu starodobnih vozil smo govorili s Leonom Vrtovcem, predsednikom Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil.

Pomemben del letošnjih sejmov Lov in Naturo v Gornji Radgoni, ki sta uspešno odprla lovsko, ribiško in turistično sezono, je bila razstava Avto-moto klasika, na kateri so sodelovala društva, ki skrbijo za to tehnično dediščino. Na ogled so bila številna starodobna vozila: kolesa, kolesa s pomožnim motorjem, motorna kolesa, osebni avtomobili, tovorna vozila, traktorji, vojaška in specialna vozila.

Najstarejše ohranjeno vozilo na Hrvaškem ima zanimivo zgodovino

Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil sicer združuje 45 društev, na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pa je 22 društev razstavilo 100 starodobnih vozil. Kot nam je povedal Leon Vrtovec, predsednik omenjene zveze, je bila tokrat ponudba vozil zaradi odsotnosti sejma v zadnjih treh letih nekoliko večja oziroma pestrejša. “Zahvaljujem se tudi srbski in hrvaški ANF zvezi. Slednja je sejmišču predstavila starodobno vozilo oakland, ameriški starodobnik iz leta 1925, ki velja najstarejši registrirani avtomobil na Hrvaškem. Vozilo ima posebno zgodovino; v skoraj avtentičnem stanju je bilo odkrito pred dobrima dvema letoma. Predsednik srbske zveze društev ljubiteljev starodobnih vozil pa se je v Gornjo Radgono pripeljal z Volvom amazonom.”

Ameriški starodobnik oakland true blue six iz leta 1925 je najstarejši registrirani avtomobil na Hrvaškem. Potem ko je bil skoraj osem desetletij zapuščen v neki garaži, je po temeljiti prenovi znova na cesti. Kabriolet oakland true blue six s štirimi vrati je bil luksuzni športni avtomobil, ki so ga izdelali v Kaliforniji v ZDA leta 1925. Med letoma 1909 in 1931 je bilo narejenih 33.500 takšnih avtomobilov. Enega od njih je kot rabljeno vozilo za približno 1200 ameriških dolarjev na zagrebškem sejmu leta 1928 kupil lekarnar Franjo Častek iz Otočca v Liki. Častek je s svojim svetlomodrim oaklandom prevozil več kot 100.000 kilometrov do leta 1941, ko je avtomobil končal v garaži, poroča na svoji spletni strani Novi list. Prvi lastnik avtomobila ni preživel druge svetovne vojne. Njegova družina je avtomobil hranila v garaži vse do leta 2019, ko ga je za 15.000 evrov kupil muzej starodobnikov Presečki iz Krapine. Lastnik muzeja Antun Presečki je dolgoletni predsednik hrvaškega združenja starodobnikov. Je tudi znani hrvaški podjetnik. V avtodelavnici muzeja so vložili veliko truda in sredstev v prenovo oaklanda, za kar so porabili skoraj 35.000 evrov. Zaganjalnik elektromotorja in dinamo so prenovili v ZDA, v katerih so uspeli nabaviti tudi nove pnevmatike za ta model avtomobila. Bilo je potrebno očistiti in znova postaviti celotni stroj vozila, vključno s krmilom, kromirati kovinske dele, preobleči originale sedeže in prebarvati celotno vozilo, ki ima tri prestave za hitrost in vzvratno prestavo. Družina Presečki pravi, da oaklanda ne bi prodali niti za milijon dolarjev, poroča še reški časnik.

STA

V Tehniškem muzeju je razstavljen najstarejši ohranjen avtomobil na Slovenskem

Avtomobil Piccolo, izdelan med leti 1906–1911, pa velja za najstarejši ohranjen avtomobil na Slovenskem in je hkrati tudi eden najstarejših eksponatov, razstavljen v Tehniškem muzeju v Bistri.

Tehniški muzej Slovenije

Klub Starodobnik je na razstavo pripeljal tri mercedese

Na razstavi v Gornji Radgoni je tri vozila, mercedese, predstavil tudi Klub Starodobnik iz Benedikta. “Ker je na razstavi veliko vozil, smo se v našem klubu odločili, da na razstavišče pripeljemo le tri mercedese naših članov. Lastnik prvega je Roman Kranvogel z Zavrha v občini Lenart. Gre za vozilo mercedes 170 VB letnik 1952. Naslednji je mercedes 300 D, tip 123, letnik 1974, lastnik je Branko Šauperl in še mercedes 350 SLE, letnik 1976, katerega lastnik je Branko Sitar,” nam je povedal predsednik kluba Franc Lasbaher.

Za starodobna vozila se v zadnjih letih zanima vedno več mlajših generacij

Leon Vrtovec je dodal, da se število ljubiteljev starodobnih vozil v zadnjih letih povečuje: “Če so bili starodobniki še pred leti domena starejših ljubiteljev vozil, se zdaj tudi mlajše generacije pridružujemo temu hobiju. Tudi zato, ker je na spletu mogoče dobiti toliko več informacij in znanja. Je pa res, da mogoče manjka nekaj prakse glede obnove vozil, tehnike in znanja o materialih, kar pa je naloga zveze in posameznih društev, ki povezujejo tako starejše kot mlajše ljubitelje. Iz leta v leto beležimo več izdelanih izkaznic za starodobna vozila, prav tako se članstvo ohranja. V covidnem obdobju se je nekoliko več članov zaradi pomanjkanja prireditev odločilo za prodajo svojih vozil, sedaj pa se ti dogodki (srečanja) ponovno obujajo. Tako imamo poleg tega sejma tudi prireditve S.K.O.K. (starodobniški klepet ob kavi), ki jih organizira zveza preko svojih društev.”

Oblikovala se je nova kategorija mladodobnih vozil

Še vedno velja, da je starost vozila 30 let meja, pri kateri vozilo dobi status starodobnika, v času covida pa se je oblikovala kategorija mladodobnik (youngtimer), kamor sodijo vozila, ki nimajo vseh bonifikacij starodobnikov. Izdelana so bila pred več kot 20 in manj kot 30 leti, so ohranjena ter tehnično vzdrževana tako, da so skladna z originalno konstrukcijo sestave in oblike ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega potenciala ne uporabljajo za vsakodnevne prevoze. Ta vozila lahko po dosegu starosti 30 let pridobijo status starodobnega vozila.

Glede bonitet, ki jih imajo lastniki starodobnih vozil, je Vrtovec dejal: “Bonitete so vezane na cestno takso in zavarovanje. Hkrati pa ugodnosti voznike zavezujejo, da vozil vsakodnevno ne uporabljajo, ampak izključno na prireditvah, ki so temu namenjene.”