Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila na slovenskih cestah med 15. novembrom in 15. marcem ter v zimskih razmerah, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, je na njem ledena ploskev ali poledica, opremljena s predpisano zimsko opremo.

Brane Legan, eden bolj prepoznavnih inštruktorjev varne vožnje pri nas, ki je vrsto let sodeloval z Avto-moto zvezo Slovenije, od avgusta pa je v pokoju, pravi, da so nekateri slovenski vozniki glede zimske opreme na vozilih zelo disciplinirani, drugi pa te stvari zanemarijo, kar je največkrat povezano z varčevanjem. “Več je voznikov, ki čez celo leto uporabljajo zimske pnevmatike kot tistih, ki z letnimi gumami vozijo pozimi.”

Zimske pnevmatike se pri vožnji čez vse leto hitreje obrabljajo

In kaj se zgodi z zimsko pnevmatiko, ki jo uporabljamo čez vse leto? “Precej hitreje se obrablja, saj je zimska pnevmatika izdelana iz mehkejših mešanic in ima bolj grob profil, kar pa se v določeni meri pozna tudi pri porabi goriva. Če se zavedamo pomanjkljivosti zimskih pnevmatik skozi letno obdobje, lahko proces obrabe in večjo porabo goriva omilimo z mehko in nežno vožnjo, ki ne dosega tako visokih hitrosti.” Težava glede uporabe zimskih gum poleti nastane, ko se vozniki znajdejo v nevarnih situacijah, v katerih je pomembno, da pnevmatike dobro opravijo svojo nalogo. Zimske pnevmatike so namreč zaradi vdelanih lamel v blokih v času visokih temperatur precej mehkejše in se bolj zvijajo, kar pomeni večjo možnost zdrsa v ovinkih, podaljša pa se tudi zavorna pot.

Letna pnevmatika v zimskem obdobju, če so temperature visoke, dokaj dobro opravlja svojo nalogo. 7 stopinj Celzija je tista temperatura, pri kateri se mehkoba letnih pnevmatik lahko primerja z zimskimi, nižje temperature pa letni pnevmatiki onemogočijo, da bi dobro opravila svojo nalogo oprijema, še posebej pri zaviranju in vožnji v ovinkih.

Popolnoma zimske pnevmatike imajo še simbol snežinke

Marsikateri voznik se sprašuje, ali oznaka na gumi M+S pomeni celoletno pnevmatiko. Za tema oznakama se skrivata angleški besedi za blato (mud) in sneg (snow). Takšne oznake imajo sicer vse zimske in celoletne pnevmatike, s tem, da imajo popolnoma zimske pnevmatike še simbol snežinke. “Ta snežinka potrjuje, da gre za pnevmatiko, ki je namenjena za zimske pogoje vožnje. Pod zimske pogoje pa ne razumemo samo nizkih temperatur, ampak tudi poledico, snežno brozgo, … V tem primeru lahko pnevmatika s tem znakom bolje opravi nalogo kot tista, ki tega nima. Pogosto se zgodi, da imajo zlasti pick up vozila pnevmatike, ki so na videz podobne letnim, imajo pa oznako M+S. Potem so takšni uporabniki, ko pade prvi sneg, v hudih težavah, četudi imajo štirikolesni pogon. Res pa je, da bo pnevmatika z oznako M+S, dokler ne pade sneg, bolje opravila nalogo kot prava letna pnevmatika. V poslabšanih pogojih pa tega več ne bo zmogla.”

Po osmih letih guma postane trda

Na vsaki pnevmatiki je tudi oznaka o tem, v katerem mesecu in letu je bila izdelana. Po Leganovih besedah je letnica izdelave zelo pomembna: “Sprva je bilo pravilo štirih let, ki pa se je spremenilo. Ko se je začelo govoriti o tem, da pnevmatika po štirih letih ni več uporabna, so gumarji začeli pojasnjevati, da če je bila pnevmatika, stara štiri leta, ustrezno in pravilno hranjena v skladišču, jo oni tretirajo kot novo, da je torej uporabna še naslednja štiri leta. Po osmih letih, in to so pokazali tudi praktični preizkusi, v katerih sem sam sodeloval, pa je takšna pnevmatika že hudo slaba. Postara se in postane trda in je po devetih, desetih letih, četudi je profil še zelo dober, praktično neuporabna. Z njo je sicer mogoče voziti, ko pa se bo nekaj zgodilo, pa bo rezultat obnašanja izredno slab. Imam izkušnjo iz poligona; voznik vozila, starega deset let, ki je bilo izredno dobro ohranjeno, se je pohvalil, da ima nameščene še prve pnevmatike. Potem pa se je pokazalo, da v poslabšanih situacijah glede vozne površine avtomobila ni uspel več obvladati. Vsi drugi z mlajšimi pnevmatikami pa so svoja vozila brez težav obvladovali. Njegove pnevmatike so bile trde na otip, skoraj bi lahko dejali, da so plastične.”

Se zimske pnevmatike res bolje obnašajo v dežju? “To je res, ker imajo globje in širše kanale, je pa vse odvisno od globina profila,” pojasnjuje naš sogovornik.

Cena danes ni več merilo

Na vprašanje, ali velja pravilo, da so dražje pnevmatike tudi boljše, Brane Legan odgovori: “Iz svojih izkušenj sem prepričan, da cena danes ni več merilo. Merilo lahko postavijo le tisti, ki opravljajo teste, ki jih objavlja Avto-moto zveza Slovenije. Ti testi so rezultat res natančnega in strokovnega testiranja nemškega kluba ADAC. Sam se ozrem po pnevmatikah v tistih etiketah, ki označujejo porabo goriva, zavorno pot in hrupnost. Predvsem me zanima zavorna pot, ki je označena s črkami A, B, C in E … Pnevmatika pod A in B je zame sprejemljiva, vse ostalo ne. Res je sicer, da bo tudi pnevmatika z oznako C na suhem dobro opravila nalogo, ko pa se bodo pogoji poslabšali, bodo imele takšne gume daljšo zavorno pot.”

Asistenčni sistemi so dobrodošli, niso pa vsemogočni

Brane Legan se strinja s trditvijo, da je današnje avtomobile, ki imajo veliko asistenčnih in drugih sistemov, tudi pozimi lažje voziti, vendar opozarja: “V določenih trenutkih, ko smo zaradi večje količine snega na cesti v hudih težavah, je mogoče potrebno kakšen sistem (sistem nadzora zdrsa pogonskih koles) celo izklopiti, da se pnevmatike zavrtijo in nas izvlečejo iz težave. Ti sistemi so gotovo dobrodošli, niso pa vsemogočni. Še vedno je učinkovitost elektronskega stabilizacijskega programa in sistema za nadzor zdrsa pogonskih koles odvisna od naše vožnje, hitrost je tista, ki največkrat povzroči težave.” 

Snežne verige pridejo v poštev le, če je dovolj snega

Glede snežnih verig Legan pravi, da lahko v snegu zelo dobro opravljajo svojo nalogo, vendar le, če je dovolj snega. “Če je na cesti le centimeter snega, snežne verige ne bodo pomagale. Pomagajo le pri globljem snegu.” Ob koncu Legan še spomni, naj vozniki ne pozabijo na ustrezno zimsko tekočino za pranje avtomobilskih stekel, na metlice brisalcev, ki ne smejo biti izrabljene, na delujočo napravo za ogrevanje notranjosti avtomobila, … “Naj jim ne bo težko, da avto, ko zapade sneg, v celoti očistijo, torej spredaj, zadaj in tudi streho.”