Odbor za zdravstvo je z 10 glasovi za in nobenim proti potrdil predlog izvedbe referenduma o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi 27. novembra, torej na isti dan, kot sta predlagana referenduma o spremembah zakona o vladi in o noveli zakona o RTVS. Končno besedo bodo imeli poslanci na torkovi izredni seji DZ.
Dva kroga predsedniških, dva kroga lokalnih volitev in referendumi?
V SDS, kjer so vložili pobudo o razpisu referenduma o zakonu o dolgotrajni oskrbi, so sicer predlagali izvedbo referenduma skupaj z drugim krogom lokalnih volitev 4. decembra. To bi bilo po besedah poslanke Alenke Jeraj (SDS) bolj racionalno. Ob možnih dveh krogih predsedniških in dveh krogih lokalnih volitev bo izvedba 27. novembra pomenila še peto nedeljo, ko bodo ljudje morali na volišča, je pojasnila.
Argumenti, da ljudje ne morajo odločati o referendumih – hkrati bosta predvidoma potekala še referenduma o spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) – in voliti župane, so po njenih besedah podcenjujoči do ljudi. Izvedba referenduma na dan lokalnih volitev po oceni predlagateljev pomeni tudi prihranek stroškov.
Pričakuje se, da bodo referendumi izvedeni 27. novembra, čeprav odločitev še ni potrjena. To ob dveh krogih predsedniških in dveh krogih lokalnih volitev pomeni kar pet zaporednih volitev ob nedeljah.
Poslanci koalicije so očitke zavrnili. Bojana Muršič (SD) je poudarila, da so v nekaterih krajih volišča v primeru izvedbe volitev na državni ravni na drugih lokacijah kot v primeru lokalnih volitev. To bi v primeru sočasne izvedbe 2. kroga lokalnih volitev in referenduma po njeni oceni lahko zmedlo ljudi. Prav tako je bilo iz vrst koalicije slišati argumente, da zaradi drugačne organizacije referenduma in lokalnih volitev izvedba na isti dan ne bi prinesla prihrankov.
Zakaj so začetek izvajanja zakona zamaknili za eno leto?
V SDS se ne strinjajo z julija sprejeto novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in DZ sprejel decembra lani.
Jeraj je spomnila, da je bil med argumenti za zamik začetka izvajanja zakona očitek o nezagotovljenih virih financiranja. To po njenih besedah ne drži, saj je bilo financiranje zagotovljeno, vlada premierja Roberta Goloba pa je z rebalansom proračuna predvidena sredstva za dolgotrajno oskrbo zmanjšala za 78 milijonov evrov. Po njenih besedah je bil eden od očitkov tudi, da pravilniki za izvajanje zakona še niso pripravljeni, čeprav je bilo do maja pripravljeno osem od devetih pravilnikov, zato je tovrstne argumente za zamik izvajanja zakon označila za manipulacije.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac je poudaril, da je zakon, ki ga je sprejela Janševa vlada, neizvedljiv. Spomnil je, da se je v času sprejemanja zakona in kasneje oglasilo veliko število deležnikov, ki so opozarjali, da je zakon problematičen.
Aktualna vlada se je zato odločila, da se prehodno obdobje za začetek izvajanja zakona zamakne za eno leto. To je nujno za opredelitev primerne časovnice, ki bo deležnikom omogočala zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov ter sistemskih, podpornih in informacijskih rešitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe, je dejal.
Končna odločitev bo znana kmalu
Končno odločitev o datumu izvedbe referenduma bo DZ sprejel na torkovi izredni seji. Glede na razmerja moči med koalicijo in opozicijo v DZ, pa gre pričakovati, da se bodo volivci na volišča podali 27. novembra. Pred tem sta enak datum za izvedbo referendumov o spremembah zakona o vladi in o noveli zakona o RTVS sprejela odbor DZ za notranje zadeve in odbor DZ za kulturo.
STA
