Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Merjenje kakovosti in varnosti, osebna obravnava na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov morajo biti kardinalni ukrepi reforme, menijo.

Bo vlada izpolnila svoje obljube?

Našteti ukrepi po njihovem mnenju vplivajo na dolžino čakalnih dob, s tem pa tudi na več zdravja za slovenske prebivalce in paciente, navajajo v ZOPS. “Področje kakovosti in varnosti je tudi po zaslugi strateškega sveta za zdravstvo pod vodstvom Erika Breclja, katerega član je predstavnik ZOPS, doseglo pomemben premik naprej,” so izpostavili in dodali, da z ministrstvom v novi sestavi že oblikujejo delovno skupino za nov zakon o kakovosti in varnosti.

Poleg tega je predsednik vlade Robert Golob strateškemu svetu do konca leta obljubil vzpostavitev Inštituta za kakovost in varnost, so spomnili. To področje mora biti namreč po njihovem mnenju enotno urejeno v javnem in zasebnem zdravstvu, sledljivost pacienta skozi celotno pot po zdravstvenem sistemu pa je prvo zagotovilo varnosti, poudarjajo.

Podčrtali so še, da področje primarne medicine deluje kot vstopna točka in je generator napotnic, te pa so izvor naročil na vse vrste zdravstvenih storitev. Osebni zdravnik in medicinske sestre, ki poznajo paciente, morajo imeti v prvi vrsti čas za medicinsko obravnavo, breme administracije pa po ocenah nekaterih direktorjev vzame 70 odstotkov časa, so navedli v zvezi. Enotna klicna številka za paciente je po njihovi oceni na tem področju dosegla pomembne premike.

ZOPS direktorjem zavodov predlaga, da prostovoljno, brez dodatnih pravnih podlag, oblikujejo sosvete uporabnikov, vanje pa povabijo predstavnike pacientskih, invalidskih in upokojenskih organizacij. Predlaga jim tudi ukinitev zavajajočih okvirnih terminov, ki da niso zagotovilo za bodočo storitev.

“Področje upravljanja zdravstvenih zavodov v zdravstvenem žargonu predstavlja proizvodnjo,” so zapisali. Učinkovitost proizvodnje v slovenskem javnem zdravstvu ni dobra, za to navidez odgovarjajo direktorji, a ti nimajo pooblastil ne za nagrajevanje, preprečevanje spornih praks, “niti nimajo zadostne podpore s strani velike trojice ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)“. Rezultat so velike razlike med zavodi in oddelki, z istimi viri nekje opravijo tudi desetkrat več storitev kot drugje, so dodali.

Bi lahko do konca leta čakalne dobe zmanjšali za 10 odstotkov?

Od vlade v zvezi pričakujejo, da bo opravila imenovanja predstavnikov pacientskih organizacij ali lokalnih predstavnikov v svete zavodov, kot je to predvidel že lanski interventni zakon, ter omogočila januarski razpis, na katerega se je po evidencah ZOPS prijavilo več deset predstavnikov društev pacientov. “A tudi pol leta pozneje ni bil še noben imenovan v katerikoli svet,” so dodali.

Število nedopustno dolgo čakajočih na prve preglede se je namreč 1. julija v primerjavi s preteklim mesecem povečalo za 2,4 odstotka. Ob tem se je število pacientov, ki nedopustno dolgo čakajo na izbrane terapevtsko-diagnostične storitve, zmanjšalo za 0,6 odstotka, kaže poročilo NIJZ. Podoben trend je inštitut beležil tudi v predhodnem poročilu.

ZOPS še sporoča, da je na področju zdravstva potrebno sodelovanje vseh akterjev, ne le v zdravstvu, ampak v celotni družbi. “Zmanjšanje čakalnih vrst za 10 odstotkov do konca leta ter za 30 odstotkov v prihodnjem letu bi bila dobra cilja, ki bi ju lahko dala zdravstvena reforma,” so še zapisali.

STA