Rektorske volitve na Univerzi v Mariboru letos potekajo v času, ko se vse glasneje odpira vprašanje vloge univerze v širšem družbenem in gospodarskem okolju. Ob tem mariborski podjetniki in gospodarstveniki poudarjajo, da si želijo predvsem rektorja, ki bo znal učinkovito povezati akademski prostor z realnim sektorjem. Po njihovem mnenju je prav tesnejše sodelovanje med univerzo in gospodarstvom ključno za razvoj regije, spodbujanje inovacij ter ustvarjanje priložnosti za mlade kadre.
Na spodnja vprašanja je odgovarjal predsednik Štajerske gospodarske zbornice Albert Kekec.
Kakšna konkretna pričakovanja ima gospodarstvo od prihodnjega rektorja in kako naj bi izbrani kandidat prispeval k boljšemu povezovanju med univerzo in regionalnim gospodarstvom?
Gospodarstvo od prihodnjega rektorja pričakuje predvsem nadaljnjo krepitev odprtosti univerze in še bolj neposredno sodelovanje z okoljem, v katerem deluje. Z Univerzo v Mariboru že danes dobro sodelujemo, kar predstavlja trdno osnovo, na kateri želimo graditi naprej. Univerza ima v regiji izjemno pomembno vlogo in pričakujemo, da jo bo še bolj aktivno uresničevala tudi v praksi.
Ključno je, da se znanje še hitreje prenaša v podjetja, da se dodatno spodbuja skupne projekte ter da se študijski programi še tesneje povezujejo z dejanskimi potrebami gospodarstva. Pomembno je tudi ustvarjati okolje, kjer bodo mladi videli priložnost za razvoj kariere v regiji in tukaj tudi ostajali.
Od prihodnjega rektorja pričakujemo jasne korake v tej smeri, predvsem pa razumevanje, da univerza ni sama sebi namen, ampak pomemben del širšega razvojnega prostora.
Kako bi ocenili dosedanje sodelovanje med Štajersko gospodarsko zbornico in Univerzo v Mariboru?
Sodelovanje med Štajersko gospodarsko zbornico in Univerza v Mariboru ocenjujemo kot dobro in hkrati kot enega ključnih temeljev gospodarskega razvoja regije. V preteklih letih smo skupaj izpeljali vrsto projektov in pobud, ki so pokazale, da lahko povezovanje znanja in gospodarstva prinaša konkretne rezultate za obe strani. Prav to sodelovanje razumemo kot strateško pomembno, saj univerza s svojim znanjem, raziskavami in kadri neposredno vpliva na konkurenčnost regionalnega gospodarstva.
Ob tem pa vidimo priložnost, da se obstoječe dobro sodelovanje še nadgradi. Želimo si, da bi bilo v prihodnje še bolj sistemsko, kontinuirano in usmerjeno v dolgoročne razvojne učinke. Naš cilj je, da to partnerstvo še okrepimo in ga razvijemo v stabilen, trajen model sodelovanja, ki bo pomembno prispeval k nadaljnji rasti in razvoju regije.
Kako kot predsednik Štajerske gospodarske zbornice utemeljujete podporo kandidatu za rektorja Univerze v Mariboru dr. Dejanu Korošaku in na katerih kriterijih temelji vaša odločitev?
Podpora temelji predvsem na oceni, da kandidat zelo dobro razume vlogo univerze v širšem družbenem in gospodarskem prostoru ter pomen njenega povezovanja z gospodarstvom. Dr. Dejan Korošak je kot član Upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice zelo podrobno seznanjen z razmerami v gospodarstvu, izzivi podjetij in potrebami regije. Prav to neposredno poznavanje mu omogoča, da se jasno zaveda, kako pomembno je učinkovito povezovanje med univerzo in gospodarstvom.
Pri odločitvi smo izhajali iz kriterijev, kot so razumevanje razvojnih potreb regije, pripravljenost na konkretne premike ter sposobnost oblikovanja rešitev, ki presegajo zgolj načelno podporo sodelovanju. Na tej osnovi ocenjujem, da lahko s svojim pristopom pomembno prispeva k bolj povezanemu in razvojno usmerjenemu delovanju univerze.
Na katerih področjih sodelovanja med gospodarstvom in univerzo je največji potencial za ustvarjanje razvoja in višje dodane vrednosti?
Največji potencial vidimo tam, kjer se znanje neposredno povezuje s prakso. To so predvsem razvojni projekti, uvajanje novih tehnologij - umetna inteligenca, digitalizacija in iskanje trajnostnih rešitev. Pomembno področje je tudi izobraževanje kadrov. Če so programi tesneje povezani s potrebami gospodarstva, lahko mladi hitreje prehajajo v delovno okolje in so bolje pripravljeni na konkretne izzive. Veliko priložnost vidimo tudi v skupnem nastopu pri večjih projektih in pridobivanju evropskih sredstev. Tam lahko univerza in gospodarstvo skupaj dosežeta bistveno več, kot vsak zase.
