Letošnji Teden Karitas bo potekal pod sloganom »Drug drugemu dar«. Potekal bo od ponedeljka, 23. novembra 2026, do nedelje, 29. novembra 2026. V tem obdobju bodo pri Nadškofijski Karitas Maribor posvetili pozornost delu mreže Karitas v Sloveniji, izrazili zahvalo prostovoljcem, opozorili na stiske posameznikov in družin ter spodbudili h konkretni solidarnosti.

Karitas vsako leto razdeli več kot 3000 ton hrane

Karitas ljudem v stiski odpira vrata v 453 župnijskih Karitas, kjer se skozi vse leto več kot 10.600 prostovoljcev trudi pomagati, podpirati in opogumljati ljudi v stiski. Prostovoljci skupaj vsako leto opravijo več kot 0,6 milijona prostovoljskih ur za posameznike in družine v stiski. V materialno pomoč je vključenih 86.202 osebi, ki jim Karitas redno nudi podporo v obliki hrane in higienskih pripomočkov.

Karitas vsako leto razdeli več kot 3.290 ton hrane, ki je osnovna pomoč gospodinjstvom v stiski. V različne programe Karitas je bilo vključenih 141.845 oseb, od tega več kot 29.413 otrok in 40.507 starejših.

Včasih je dovolj že preprost objem ali stisk roke

Poslanstvo Karitas je biti blizu človeku v stiski in mu sporočiti, da ni sam. Letošnje geslo »Drug drugemu dar« sporoča, da smo pozorni drug do drugega, si prisluhnemo in si pomagamo, poudarjajo pri Karitasu. Dovolj je prijazen pogled, stisk roke ali preprosta bližina. Kot dodajajo, prav z dobroto darovalcev in podjetij lahko vsako leto pomagajo več kot 17.000 družinam v stiski, da ne ostanejo same ter s podporo vseh nas ponovno dostojno zaživijo.

»To je vabilo, da kot družba stopimo skupaj in odpremo prostor za sočutje do vseh, ki se vsak dan srečujejo s težkimi življenjskimi preizkušnjami,« o pomenu akcije poudarjajo pri Karitasu.

Romanje na Slomškovo Ponikvo

V sredo, 25. 11. 2026, bo potekalo romanje na Slomškovo Ponikvo, kjer se bo pri sveti maši ob 12ih zbralo več kot 1500 prostovoljcev in sodelavcev Karitas. Sveto mašo bo vodil msgr. Alojzij Cvikl, predsednik Slovenske karitas. Zbrane prostovoljce in sodelavce Karitas bo nagovoril Pedro Opeka, misijonar na Madagaskarju. 

V Tednu Karitas prav tako po številnih župnijah v Sloveniji potekajo različna praznovanja – manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat in se zaključi z Nedeljo Karitas, 29. 11. 2026. Dobrodelni koncert in spremljajoče akcije Karitas v mesecu decembru so glavni vir za materialno pomoč na župnijskih Karitas. V prihajajočih dneh bodo z zanosom posvetili svojo pozornost oskrbi ljudi, ki jim Karitas redno blaži stiske z materialnimi dobrinami, obiski in svetovanjem.

36. dobrodelni koncert Klic dobrote

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče prireja 36. dobrodelni koncert »Klic dobrote«, ki bo v sredo, 25. novembra 2026, ob 20. uri v dvorani Golovec, z neposrednim prenosom na TV Slovenija, Prvem programu Radia Slovenija in Radiu Ognjišče.

Sredstva, zbrana na koncertu in decembrskih dobrodelnih akcijah Karitas, so ključna za pomoč več kot 17.000 družinam v stiski. Lani so se darovalci v času koncerta odzvali z 194.500 evrov zbranimi sredstvi in tako pomagali družinam. Prav z vašo podporo lahko župnijske Karitas po vsej Sloveniji zagotavljajo hrano, osnovne življenjske potrebščine, plačilo položnic in toplino doma tistim, ki jim je najtežje. Več o koncertu lahko preberete na www.karitas.si/akcije/klic-dobrote

»Z vašo pomočjo družinam v stiski podarjamo več kot materialno pomoč. Podarjamo jim bližino, toplino in občutek, da niso same. S pesmijo in darom bomo skupaj prinesli upanje družinam, ki se soočajo s stisko po vsej Sloveniji. Bodimo drug drugemu dar in družinam v stiski sopotniki na poti upanja.«

Še vedno največ ogroženih družin in posamezniki, ki ne zmorejo plačevati položnic

Pri Nadškofijski karitas Maribor ponovno izpostavljajo, da se na Karitas največkrat obrnejo po pomoč družine in posamezniki, ki ne morejo poravnavati osnovnih položnic za nujne življenjske potrebščine (najemnina, elektrika, voda, ogrevanje, …) in druge sprotne obveznosti.  V njihove prostore prihajajo brezposelni, ki prejemajo samo denarno socialno pomoč in otroške dodatke. Pomoč prosijo delavci po kratkotrajni zaposlitvi, samozaposleni ter delavci tretjih dežel z družinami.

Ob dolgotrajnih bolniških odsotnostih in zahtevnih zdravstvenih diagnozah na Karitas vse pogosteje srečujejo ljudi, ki se poleg telesnih bremen soočajo še z globoko negotovostjo, finančnim pritiskom in občutkom, da so v svojih stiskah ostali sami. Na njihova vrata trkajo tudi zaposleni z minimalnim dohodkom, ki se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec – družine, ki le malenkost presežejo cenzus za uveljavljanje pravic socialnih transferjev.

Trenutno se najpogosteje srečujejo s prošnjami za kurjavo in za topla zimska oblačila, z dolgovi, opomini pred izvršbo.  Po pomoč prihaja tudi veliko upokojencev, ki se z nizkimi dohodki s težavo prebijajo iz meseca v mesec.

Vse pogosteje opažajo, da imajo številni iskalci pomoči tudi veliko psihosocialno stisko, težave z duševnim zdravjem. Zato pri karitasu nudijo pomoč v obliki informativnih, razbremenilnih ter svetovalnih razgovorov tudi preko dežurne telefonske številke.

Več kot 3000 prošenj za pomoč

Samo v okviru programa sprejemno informacijske in svetovalne pisarne NŠKM so letos obravnavali že kar 3.057 prošenj ljudi v stiski in do sedaj vključili v pomoč kar 2.193 oseb. Izdali so že 1.219 prehranskih, higienskih paketov, 867 paketov z oblačili ter drugimi humanitarnimi artikli. Rešenih je bilo tudi 614 prošenj za finančno pomoč pri plačilu položnic za najosnovnejše življenjske potrebščine (elektrika, najemnina, ogrevanje, …).

Analiza starostne strukture prosilcev kaže, da največji delež predstavljajo osebe, rojene v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre predvsem za starše in družine z otroki, ki se soočajo s finančnimi, stanovanjskimi in vsakodnevnimi življenjskimi stiskami. Njihov visok delež potrjuje, da socialna ranljivost vse bolj prizadene aktivno generacijo prebivalstva.

Posebej zaskrbljujoče je tudi veliko število prosilcev, rojenih v šestdesetih letih. To so osebe, ki so tik pred upokojitvijo ali so se pred kratkim upokojile. Podatki kažejo na vse večjo socialno ogroženost starejših, ki zaradi nizkih pokojnin, zdravstvenih težav in naraščajočih življenjskih stroškov ne zmorejo več zagotavljati osnovne socialne varnosti.

Pomemben delež predstavljajo tudi prosilci, rojeni v sedemdesetih letih, med katerimi prevladujejo delovno aktivne osebe in dolgotrajno brezposelni. Njihova prisotnost opozarja na negotovost zaposlitvenih razmer, nizke dohodke ter vse večje tveganje revščine kljub delovni aktivnosti.

Še posebej skrb vzbujajoč je visok delež starejših prosilcev, rojenih v petdesetih, štiridesetih in celo tridesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za najbolj ranljivo skupino prebivalstva, ki pogosto potrebuje dolgotrajno podporo zaradi starosti, bolezni, osamljenosti in nezadostnih prihodkov.

Pozornost pa zahtevajo tudi mlajši prosilci, rojeni po letu 2000. Čeprav jih je številčno manj, njihova prisotnost kaže na naraščajoče stiske mladih, povezane z brezposelnostjo, duševnim zdravjem, stanovanjsko problematiko, šolanjem in socialno izključenostjo. To predstavlja pomemben izziv za prihodnost in zahteva nadaljnjo krepitev programov podpore mladim.

Srce parajoče zgodbe

Na Nadškofijski karitas Maribor se srečujejo s številnimi žalostnimi zgodbami, nedavno pa se jih je še posebej dotaknila zgodba očeta, ki mu življenje ni prizaneslo. Pred 28 leti je izgubil ženo in ostal sam s štirimi otroki, zdaj pa žaluje za najmlajšim sinom.

»Pridejo trenutki, ko je tudi nam, sodelavcem Karitas, hudo. Takrat se usedemo skupaj in se pogovorimo. Nekatere stiske ostanejo s teboj tudi, ko zapreš vrata pisarne. Na Karitas se je oglasil oče, ki ga poznamo še iz časa, ko mu je umrla žena. Ostal je sam s štirimi otroki. Najmlajši je imel takrat komaj štiri leta. Tokrat je prišel s snaho, ženo tega najmlajšega sina. Zaradi bolezni je umrl pri komaj 32 letih. Medtem ko ga je negovala, je izgubila službo. Zdaj sta morala prositi še za pomoč pri stroških pogreba, ki jih sama nista zmogla poravnati.«

To je zgolj ena izmed mnogih zgodb, ki se dotaknejo vseh.

»Ob takšni bolečini težko najdeš besede. Poslušaš, si ob človeku in skušaš pomagati. Pri Karitas smo jima pomagali pri delnem kritju pogrebnih stroškov in tako olajšali vsaj del skrbi ob slovesu. To smo lahko storili zaradi ljudi, ki darujete. Vsak dar v tistem trenutku pomenil eno skrb manj in občutek, da prosilci v bolečini ne ostanejo sami. Prosim, pomagajte, da bomo lahko skupaj »stali« ob strani vsem, ki bodo potrkali na naša vrata v svoji najtežji uri. Hvala za vsak dar,« so še zapisali.