V naselju Zagorci v občini Juršinci smo obiskali družinsko kmetijo Vršič, ki že od konca 19. stoletja nadaljuje tradicijo vinogradništva in trsničarstva. Danes jo vodi mladi gospodar Klemen Vršič skupaj z družino, kmetija pa pod blagovno znamko Vina Bakus že zadnji dve desetletji deluje kot butični pridelovalec vrhunskih vin.

[[image_1_article_87522]]

Prostor za degustacije, znanje in druženje 

Ker želijo gostom, veliko jih je tudi iz Maribora in okolice, ponuditi prijeten ambient in jim zagotoviti dobro počutje, so v zadnjih mesecih v objektu, kjer so nekoč imeli proizvodnjo trsnih cepljenk, uredili večji degustacijski prostor.

[[image_2_article_87522]]

"Prostor je bil nekoliko premajhen, stroji pa so pogosto stali zunaj, zato smo pred tremi leti zgradili strojno lopo za kmetijsko mehanizacijo in tja preselili proizvodnjo trsnih cepljenk. Nato smo ta prostor preuredili v prostor za degustacijo vin, za teambuildinge, seminarje in podobne dogodke," nam je povedal Klemen Vršič. 

Obstoječa postavitev pohištva je zasnovana tako, da je prostor primeren za seminarje ali manjše skupine do 30 oseb. Ob večjih skupinah ga lahko preuredijo v dve vrsti in tako sprejmejo do 60 oseb. Namenili ga bodo tudi za izobraževanja, zato je v njem tudi večji zaslon.

[[image_3_article_87522]]

Klemen nadaljuje, da so izobraževanja nujna, saj se v vinogradništvu vedno znova pojavljajo novi škodljivci, ki zahtevajo ustrezno ukrepanje. Prednost kmetije je v tem, da imajo veliko tega znanja v družini: "Oče je do nedavnega poučeval vinogradništvo na fakulteti za kmetijstvo, zdaj pa je od januarja v pokoju."

[[image_4_article_87522]]

V novi pridobitvi lahko sprejmejo do največ 60 oseb, še dodatnih 35 pa v obstoječem degustacijskem prostoru, ki so ga že pred časom uredili na mestu nekdanjega hleva. Ob obiskih avtobusov je bil ta prostor pogosto premajhen, zlasti pozimi ali ob slabem vremenu, zato so imeli težave z večjimi skupinami.

[[image_7_article_87522]]

Goste najbolj prepričajo penina rosé in vini solaris ter rumeni muškat

Na degustacijah se njihovi gostje najpogosteje odločajo za njihovo penino rosé in vini solaris ter rumeni muškat. Poleg tega imajo še devet drugih etiket: chardonnay, sivi pinot, štiri letnike modrega pinota, modri pinot rosé, muškat ottonel, sauvignon gris in njihovo zvrst. "Letos načrtujemo še tri nove penine: Blanc de Blancs iz chardonnaya, Blanc de Noir iz modrega pinota ter rosé brut z nekoliko ostanka sladkorja. Pomembno je, da sledimo trendom in željam gostov." Penine pridelujejo od leta 1999. Začeli so s penino chardonnay in nato dodali še rosé. Po obnovi vinogradov je bila pridelava nekaj let prekinjena, zdaj pa se chardonnay ponovno vrača.

"Lanski letnik je bil zelo dober, tako da imamo zaenkrat dovolj zalog. Prodajamo pa le ustekleničeno vino. Odprtega vina pri nas ni mogoče kupiti. Tako smo se odločili tudi iz praktičnih razlogov - ko polnimo, napolnimo celotno cisterno, brez odprtih posod, kjer bi se vino lahko kvarilo." Zavedajo se, da so pri prodaji pomembni tudi embalaža, etiketa in dizajn. Vse to pritegne kupca, ko izbira med množico vin, na primer v vinoteki. "Imamo dve različni liniji etiket. Za sveža vina uporabljamo bolj barvite etikete s svetlejšim napisom Bakus, za bolj resna, zorjena vina pa elegantno linijo v temno modri barvi z bakrenimi odtenki, ki prav tako izstopa."

Vina Bakus ohranjajo značilnosti Štajerske: svežino, sadnost in pitnost. Hkrati pa pridelujejo tudi posebna vina iz prezrelega grozdja, predikate in zorjena vina, vendar je glavni poudarek na svežih vinih.

Povezovanje s kulinariko 

Degustacije je mogoče dopolniti tudi s kulinariko. Sodelujejo s kmetijo Kovačec, ki pripravlja narezke za skupine. Za skupine nad 20 oseb pa je po naročilu mogoč tudi topel obrok. Najem prostora lahko opravite na tej povezavi. 

Pred odhodom domov še v prodajalno 

Degustacije se običajno povezane s krajšim ogledom kleti, poleti tudi z ogledom vinogradov in pokušnjo namiznih sort grozdja. Nato pa običajno sledi postanek v njihovi prodajalni, kjer so steklenice že pripravljene, tako da si lahko gostje izberejo tisto vino, ki jih je na degustaciji najbolj navdušilo. "Veliko naših gostov prihaja iz Maribora in okolice, saj sodelujemo tudi na mariborskem martinovanju, prav tako na rezi Najstarejše trte na Lentu, kjer prodajamo njene potomke." Vina družinske kmetije Vršič so na voljo tudi v spletni prodaji in v nekaterih mariborskih vinotekah (Deliz, Vodni stolp in v Hiši Najstarejše trte). 

Letno pridelajo 15 tisoč litrov vina 

Iz novega degustacijskega prostora je čudovit pogled na vinograde, še posebej takrat, ko so ti v polni rasti. Na približno dveh hektarjih vinogradov pridelajo okoli 15.000 litrov vina. Pol hektarja vinogradov so v lanskem letu obnovili in sorto muškat otonel zamenjali z laškim rizlingom. "Letošnji letnik je dokaj zgoden. V naslednjem mesecu nas čakajo določeni izzivi - predvsem morebitna pozeba. Poganjki so že dovolj veliki, da jih lahko že manjša negativna temperatura poškoduje," še pove Klemen. 

Kako nastajajo trsne cepljenke?

Kmetija je znana po inovativnem pristopu k vinogradništvu, saj so sami razvili določene sorte s križanjem, pri čemer poudarjajo pomen naravnih procesov in znanja o biokemiji vina. Večina vin je suhih, kar sledi sodobnim gastronomskim trendom. Njihova posebnost je uradno razmnoževanje potomk Najstarejše trte, poleg tega pa razmnožujejo tudi ostale vinske sorte - od klasičnih do tolerantnih, ki so odpornejše na bolezni.

[[image_6_article_87522]]

Ker je zdaj pravi čas za sajenje novih trt, ne bo odveč hiter nasvet: korenine je priporočljivo obrezati na približno 10 centimetrov, trto čez noč pustiti v vodi, da se dobro namoči, nato pa jo posaditi tako, da je približno 10 do 15 centimetrov nad zemljo.

[[image_5_article_87522]]

Kako poteka razmnoževanje novih trsnih cepljenk, nam Klemen razloži v prostoru, imenovanem silnica. "Tukaj imamo cepljenke različnih sort. Pred približno mesecem dni smo jih cepili, nato smo jih vložili v te zaboje. Zdaj so tukaj že približno en teden, na temperaturi med 28 in 30 stopinjami, kjer so že začele poganjati. V tem prostoru bodo še približno 14 dni, nato pa jih posadimo na njivo. Tam potem rastejo do konca oktobra, ko jih izkopljemo, preklasiramo in nato skladiščimo do naslednjega aprila v hladilnici, kjer čakajo vinogradnike za sajenje." Trenutno je največ povpraševanja po chardonnayu, laškem rizlingu in šiponu.