Celostna prometna strategija (CPS) mesta Maribor predvideva, da se v drugem največjem mestu v državi izboljša javni potniški promet, obenem pa zmanjša uporaba osebnih avtomobilov, kolikor bo to le mogoče. Sprejemajo se različni ukrepi, ki bodo pomagali povečati pretočnost prometa in tako razbremeniti prometnice do zaposlitvenih središč, izobraževalnih ustanov, storitev in drugih pomembnih lokacij v mestu.

V načrtu izboljšave na več področjih, da bi javni potniški promet postal konkurenčen

Kot je zapisano v CPS, si bo Mestna občina Maribor prizadevala doseči izboljšave na področju infrastrukture, voznih redov in večmodalnega povezovanja, na primer z železniškimi postajami, P+R sistemi, večmodalnimi točkami, postajami MBajka, ki bi lahko izboljšale časovno zanesljivost in uporabnost javnega prevoza.

Vzpostavitev hitrih avtobusnih koridorjev ali elementov hitrega avtobusnega sistema (BRT), zlasti na glavnih prometnih oseh, bi lahko prispevala k boljši pretočnosti, krajšim potovalnim časom, manjšim potrebam po parkirnih površinah ter k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje. Optimizacija avtobusnega omrežja ter uvedba hitrejših in zanesljivejših storitev bi lahko povečala konkurenčnost javnega potniškega prometa.

Le tretjina ljudi je zadovoljna z javnim potniškim prometom

Rezultati anketiranja prebivalcev kažejo, da področje javnega potniškega prometa ocenjuje kot dobro le 33 odstotkov anketirancev. Omogočanje potovanj brez avtomobila je med najpomembnejše vrednote pri načrtovanju prometa uvrstilo le 27 odstotkov anketirancev. Pri potovanjih na delo se 12 odstotkov anketirancev splošne ankete poslužuje javnega potniškega prometa, za potrebe nakupov pa zgolj slabih 6 odstotkov.

Dosedanji dosežki na področju javnega potniškega prometa

Mestna občina Maribor oziroma Marprom je v letu 2025 zaključil celovito prenovo linij mestnega potniškega prometa, ki je prinesla šest glavnih nosilnih avtobusnih linij z večjo frekvenco, s čimer se je dolžina avtobusnega omrežja zmanjšala, njegova dostopnost pa izboljšala.

V Mariboru prihaja do postopne posodobitve voznega parka. Pri tem je mišljena predvsem elektrifikacija flote mestnih avtobusov ter intenzivni razvoj infrastrukture za polnjenje električnih avtobusov. Mestna občina Maribor je zagotovila tudi rekonstrukcijo večjega števila avtobusnih postajališč, s katero se je izboljšala njihova dostopnost. Postajališča so obenem bila opremljena z vso potrebno urbano opremo (nekatera tudi z zelenimi nadstreški) ter prikazovanjem informacij v realnem času.

Za potnike pa so bili še posebej pomembni uvedba brezstičnega plačevanja voženj, posodobljeni vozni redi in prijaznejše informacije za vse skupine potnikov.

Izzivi na področju javnega potniškega prometa

Kot je zapisano v gradivu, so glavni izzivi na področju javnega potniškega prometa v Mestni občini Maribor povezani predvsem z zagotavljanjem njegove konkurenčnosti, zanesljivosti in privlačnosti za vsakodnevne uporabnike. Ključen izziv predstavlja potreba po povečanju frekvenc voženj, kapacitet in zanesljivosti javnega potniškega prometa, zlasti v prometnih konicah in na najbolj obremenjenih linijah, kjer mora javni prevoz postati realna alternativa uporabi osebnega avtomobila.

Ena izmed možnosti je tudi potniški promet po reki Dravi

Kot dodatna priložnost za diverzifikacijo ponudbe javnega prevoza se omenja tudi uvajanje rečnega potniškega prometa na reki Dravi, ki lahko dopolni obstoječi sistem, izboljša povezljivost obrežnih območij in prispeva k večji prepoznavnosti mesta. Pomemben razvojni potencial predstavlja tudi integracija vozovnic in plačilnih sistemov med različnimi oblikami javnega potniškega prometa, ki omogoča enostavnejše prestopanje, večjo uporabniško prijaznost in boljše povezovanje mestnega, regijskega in morebitnega čezmejnega javnega prevoza.

Še vedno preveč uporabe osebnih avtomobilov

Analiza obstoječega stanja na področju motornega prometa kaže, da uporabniki za izvajanje dnevnih potovanj v veliki meri še vedno uporabljajo osebne avtomobile. Zagotavljanje parkirnih površin predstavlja tretjo najpogosteje izraženo vrednoto pri načrtovanju prometa, pri čemer so ceste in parkirne površine tudi najslabše ocenjeni področji.

51 odstotkov anketirancev splošne ankete je navedlo, da za pot na delo uporablja osebni avtomobil. Med zaposlenimi v velikih generatorjih prometa jih 56,3 odstotka na delo pride samih z avtomobilom, 9,4 odstotka jih pripelje sopotnika, 6,3 odstotka  pa se jih pripelje kot sopotnik, kar pomeni, da avtomobil za prihod v službo uporablja 71,9 odstotka zaposlenih. V osnovnih šolah je 39,5 odstotkov prihodov učencev izvedenih z osebnim avtomobilom, pri čemer je souporaba vozil zelo nizka.

Dosedanji ukrepi za zmanjšanje motornega prometa

V sklopu ukrepov za zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov, je Mestna občina Maribor zmanjšala pritisk osebnih vozil na mestno središče, kjer motorni promet na območjih starega mestnega jedra, Lenta, Koroške ceste, Glavnega trga in Trga Leona Štuklja ni več prevladujoč način dostopa, temveč omejena in nadzorovana raba. Uvedli so tudi več con umirjenega prometa in con 30 v stanovanjskih območjih ter v bližini šol in vrtcev, kar je prispevalo k večji prometni varnosti in kakovosti bivanja.

V mestnem središču je uvedenih več plačljivih parkirnih con

V mestnem središču so bile uvedene plačljive parkirne cone in časovne omejitve, hkrati pa se je postopno zmanjševalo parkiranje na ulicah v korist pešcev, kolesarjev in javnega prostora. Razvijal se je tudi sistem parkiraj in se pelji (P+R) na ključnih vstopnih točkah v mesto, kar spodbuja uporabo javnega potniškega prometa. Na področju mestne logistike je občina dosegla napredek z bolj urejeno organizacijo dostave in uvedbo časovnih omejitev

Izzivi na področju motornega prometa

Na Mestni občini Maribor opozarjajo, da kljub napredku ostajajo številni izzivi, predvsem visoka raba osebnih vozil, prometne obremenitve in neučinkovita raba prostora. Težave predstavljajo tudi prometna varnost, previsoke hitrosti, objestna vožnja in pomanjkljiv nadzor, še dodatne težave pa predstavlja tudi stanje cestne infrastrukture ter dostavni promet, ki obremenjuje mestno središče. Parkirna problematika se kaže v pomanjkanju prostora, nepravilnem parkiranju in slabem nadzoru.

Načrti za prihodnje

Sodeč po celostni prometni strategiji, priložnosti na področju motornega prometa vključujejo nadaljnje izboljšanje varnosti, učinkovitosti in trajnosti. Pomembna je uvedba nižjih omejitev hitrosti, prilagoditev semaforskih sistemov v korist pešcev in kolesarjev ter gradnja garažnih hiš. Prav tako so ključni mobilnostni načrti za večje generatorje prometa in uvajanje parkirnih normativov, ki omejujejo prekomerno rabo avtomobilov.

Strateško vodilo na področju motornega prometa tako temelji na umirjanju prometa, zmanjševanju tveganj za nesreče, hrupa in onesnaženja ter izboljšanju kakovosti bivanja. Pomemben poudarek je tudi na umiku mirujočega prometa z javnih površin, razvoju garažnih hiš in sistemov P+R ter na učinkoviti in okolju prijazni mestni logistiki. Posebna pozornost je namenjena okolici šol, vrtcev in pomembnih peš ter kolesarskih povezav.

Širitev sistema P+R in souporabe vozil

Načrt za zmanjševanje prometnih obremenitev zaradi dnevnih migrantov predvideva uvajanje organizacijskih ukrepov, kot so točke »Kiss and Ride«, razvoj sistema P+R ter širitev souporabe vozil. Predvidena je tudi izgradnja ključne prometne infrastrukture, kot so obvoznice in nove povezave z avtocestnim omrežjem. Pomemben sklop ukrepov predstavlja preoblikovanje ulic z zmanjševanjem površin za motorni promet in njihovo prerazporeditvijo v korist pešcev, kolesarjev in javnega prostora. Uvajajo se nižje omejitve hitrosti ter celostno načrtovanje prometnih ureditev glede na funkcijo prostora.