Ker smo v tednu pred prvomajskimi prazniki in pred šolskimi počitnicami, bodo mnogi prihodnje dni preživeli doma in se morda lotili opravil na svojih vrtovih. Pri tem je potrebno opozoriti, da so kljub lepemu vremenu noči še vedno precej hladne, kar pri rastlinah povzroča precej stresa. 

Ob temperaturnih nihanjih je potrebno rastline okrepiti 

Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, zaposlena na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, zato priporoča uporabo pripravkov z morskimi algami: "Da rastline v dneh, ko gre za precejšnje nihanje med dnevnimi in nočnimi temperaturami okrepimo, jih poškropimo z morskimi algami. Če gre za majhne sadike, jih s tem zalijemo. Pripravek uporabimo pri vseh rastlinah, ki so trenutno na vrtu: pri krompirju, solati, kapusnicah  ..."

Paradižnika, kumar, paprike, bučk ... še ne sadimo na prosto 

Naslednje, kar je zelo pomembno, je, da sadik plodovk v teh dneh še nikakor ne presajamo na prosto. Če imamo velike sadike, jih lahko posadimo v rastlinjak, s tem, da jih pred sajenjem obvezno zalijemo z morskimi algami. "Za paradižnik, kumare, papriko, bučke še zdaj na prostem niso primerne razmere. Če na primer zdaj posejemo bučke, bodo imele v juniju večinoma moške cvetove, ženskih pa morda sploh ne, kar pomeni, da ne bo plodov. Velja tako za sadike kot tudi setve s semenom. Enako velja tudi za kumare, ki jih tradicionalno sejemo oziroma sadimo okoli prvega maja. S temi setvami naj se vam na prostem ne mudi."

Po splošnem prepričanju je potrebno kumare saditi (sejati) na Markovo (25. aprila). Za letos to ne velja, saj je še prehladno. Lahko pa jih v tem času posejemo v lončke in jih imamo na toplem. 

Nočne temperature morajo biti nad 10 stopinj Celzija 

V teh dneh ne sejemo niti fižola, ki je na mraz skoraj bolj občutljiv kot paradižnik. Slednjega na prosto posadimo, ko so nočne temperature nad 10 stopinj Celzija, zemlja pa mora biti ogreta na 15 stopinj.

"Paradižnik lahko gre na prosto nekoliko prej v naslednjem mesecu, paprika in jajčevec pa šele po 15. maju. Visok fižol letos sejemo po 10. maju, nizek pa, če se bo ogrelo, okoli prvega maja. Če zemlja takrat ne bo imela vsaj 15 stopinj, bo fižol dolgo kalil in bo potem lahka tarča bolezni in škodljivcev." 

Počakamo tudi s pastinakom, rdečo peso in blitvo. Za endivijo pa naša sogovornica priporoča, da jo sejemo šele v juniju - podobno kot radič. 

Gostejša setev za boljšo kaljivost 

Kaj pa lahko v teh dneh posejemo oziroma posadimo na vrtu? "Vse ostale solate, prav tako kapusnice, predvsem zelje. Poleg tega lahko sejemo korenje in peteršilj, vendar bolj gosto kot običajno. Pri kaljenju namreč rastline druga drugi pomagajo. Sproščajo pline in tako pospešujejo kaljenje." Pušenjakova svetuje, da semena le rahlo pritisnemo ob zemljo, ne pregloboko. Pri tem je za 'posteljico' dobro uporabiti rahlo zemljo (lahko tudi tisto za rože), kar bo pripomoglo k boljši kaljivosti. Na koncu vse skupaj pokrijemo z agrokopreno, da seme zaščitimo pred ptiči.

Agrokoprena rastlin ne greje, ampak le zadrži toploto. V sedanjih razmerah lahko temperaturo dvigne le za okoli 2 do 3 stopinje. Je pa bolj učinkovita, če jo dvignemo nad rastline (npr. na lokih), kot pa da leži neposredno na tleh.

Kako pripravimo naravno škropivo proti mrazu?

Krompir bi moral biti v teh dneh že posajen. Če je že vzklil, ga lahko zdaj ogrnemo. Tam, kjer so težave s talnimi škodljivci, pa strokovnjakinja priporoča uporabo sredstev proti strunam. Če zaradi pozebe listi krompirja počrnijo, ga poškropimo s pripravki na osnovi alg. Lahko pa sami naredimo pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, ki ga prelijemo z vrelo vodo in uporabimo kot škropivo ali za zalivanje. Naj bi deloval proti mrazu spodbujal kalitev. Domača alternativa morskim algam je tudi pripravek iz regrata, pri čemer uporabimo tudi liste in korenine. 

Prevrelka - regrat

2 kilograma svežih listov in cvetov oziroma 200 gramov posušenih delov rastline prelijemo z 10 litri vode. Pustimo stati sedem dni in vsak dan vsaj enkrat premešamo. Potem odcedimo in uporabimo po navodilih.

Nerazredčen pripravek škropimo po odraslih rastlinah, za uporabo pri sadikah ga redčimo 1: 5. S pripravkom škropimo po tleh in po listih. Krepi odpornost rastlin, pomaga jim pri premagovanju stresa zaradi vročine ali poškodb, izboljša kvaliteto plodov, rastline so čvrstejše.

Čaj - regrat

200 gramov rastlin, predvsem cvetov, prelijemo z 10 litri vrele vode. Lahko pa tudi polno pest cvetov in drugih rastlinskih delov prelijemo z 1 litrom vrele vode. Rastlinski deli so lahko sveži ali posušeni.

Nerazredčeno in ohlajeno škropimo po prizadetih rastlinah, na primer takoj po toči, mrazu ali pred nastopom vročinskega stresa. Krepi odpornost rastlin, pomaga jim pri premagovanju stresa zaradi vročine ali poškodb, izboljša kvaliteto plodov, rastline so čvrstejše. Svetujemo uporabo dva do tri dni pred stresom, če ga je možno napovedati, in takoj po poškodbi ali stresu.