Albin Gradišnik ni le lokalni amaterski vremenar, ki ima v Krčevini pri Vurbergu svojo vremensko postajo, na kateri dnevno spremlja vremenske razmere, je tudi ljubiteljski astronom. V neposredni bližini vremenske postaje je skupaj s prijateljema Markom Vidovičem in Jankom Levaničem postavil po njim znanih podatkih največjo samostoječo diptih sončno uro v Sloveniji. Beseda »diptih« izvira iz grščine in pomeni pregib. Diptih je predmet z dvema ploščama, ki sta par in sta med seboj povezani. V zgodnjekrščanski literaturi, cerkvenih oltarjih in v astronomiji najdemo razne take predmete z dvema ploščama, ki so medsebojno povezani v par. Diptih sončna ura je tako kombinirana navpična in vodoravna sončna ura (par) z enim gnomon, ki na obeh številčnicah (urah) prikazuje enak čas.

Po njim znanih podatkih gre za največjo samostoječo diptih sončno uro v Sloveniji

Omenjena sončna ura je izdelana za točno določeno zemljepisno širino in z vključeno korekcijo zemljepisne dolžine ter s tem prilagojena na lokalni sončni čas kraja, kjer sedaj stoji. Posebnost sončne ure je združitev 5000-letnih naporov ljudi, ki so se skozi čas ukvarjali s koledarji in merjenjem časa, da bi uskladili uro in nebo, kot navaja Duncan. "Po nam znanih podatkih gre za največjo samostoječo diptih sončno uro v Sloveniji. Obe plošči sta vsaka velikosti približno 90 krat 50 centimetrov. Združeni so trije gnomoni, in sicer dva trikotna gnomona in en polarni gnomon v eno celoto. Dolgi polarni gnomon je dolžine okoli 59 centimetrov, trikotna gnomona pa sta višine približno 10 centimetrov," pojasnjuje Gradišnik. 

Beseda »gnomon« izvira iz grščine (»tisti, ki ve«). To je del sončne ure, ki meče senco na številčnico in s tem kaže lokalni sončni čas.

Gnomone so poznali že v drugem tisočletju pred našim štetjem. Na tej samostoječi diptih sončni uri so usmerjeni tako, da kažejo proti severu in so vzporedni z rotacijsko osjo Zemlje oziroma so nagnjeni proti severnemu obzorju pod kotom, ki je enak zemljepisni širini lokacije te sončne ure.

Od kod ideja?

Marko Vidovič in Albin Gradišnik se že 20 let ljubiteljsko ukvarjata z astronomijo. Pred leti je Gradišnik v Listu za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje Presek zasledil članek Marijana Prosena »Koliko časa zahaja Sonce?« in »Koliko časa zahaja Sonce za vodoravno obzorje v naših krajih?«. To navidezno gibanje nam najbližje zvezde (Sonca) po našem nebu in merjenje časa ga je spodbudilo, da je preučil domačo in tujo literaturo, povezano z merjenjem časa. Gradišniku se je zdela najbolj zanimiva knjiga Davida Ewinga Duncana  »Koledar: 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo«, ki govori o zgodovini koledarja skozi preplet znanosti, religije, filozofije in politike. Od tu je padla ideja o izdelavi lastne sončne ure.

Želeli so združiti navpično in vodoravno sončno uro 

Na spletni strani sončnih ur v Sloveniji sta Vidovič in Gradišnik videla, da je večina tovrstnih ur le vertikalnih (navpičnih) na stenah cerkva, stavb in horizontalnih (vodoravnih) na vrtovih. Tudi v živo sta si ogledala nekaj vertikalnih sončnih ur. Zanimive so se jima se zdele tiste na steni pročelja glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, na Ptujskem gradu, na cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, na baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori pri Solkanu, na cerkvi Marije Zdravja in sv. Jurija v Piranu, na cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podsredi, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki in na spominski cerkvi sv. Duha na Javorci. Navdih je bila tudi horizontalna sončna ura, ki je postavljena v bližini cerkve svetega Ožbalta na Ptuju, ki je največja vodoravna sončna ura v Sloveniji. Vidovič, Gradišnik in Levanič pa so želeli združiti horizontalno in vertikalno sončno uro v eno skupno sončno uro po vzgledu prenosnih žepnih diptih sočnih ur iz 16. in 17. stoletja.

[[image_1_article_66105]]

Po preučitvi dosegljive literature in računalniških programov več avtorjev je Albin Gradišnik naredil vse potrebne matematične in astronomske izračune ter grafično oblikoval osnovo za diptih sončno uro z vsemi dodatki, ki so potrebni za prikaz točnega časa, ter pripravil računalniško izrisano verzijo sončne ure, pripravljeno za tisk. Skupaj z Jankom Levaničem sta preučila in izbrala material, obstojen na različne vremenske pogoje, ter možnost tiska in kombinacijo horizontalnega in vertikalnega dela ure in gnomone ter samo postavitev na ogrodje. Omenjeno diptih sončno uro sta izdelala Albin Gradišnik (izračuni, izris…) in Janko Levanič (tisk), ki sta jo nato skupaj postavila na sedanji lokaciji. Ves potreben material sta nabavila v trgovini (lesene plošče, ogrodje za postavitev, kovinski pomožni material).

Od ideje do postavitve sončne ure je preteklo več kot tri leta. Sama postavitev po izrisu pa je trajala dober mesec.

Ko je Gradišnik uro izrisal na grafični podlagi, je iskal način, kako jo prenesti na leseno ali kakšno drugo podlago, da bo obstojna tako na vročem soncu, v dežju in v drugih vremenskih pogojih. Tu sta pristopila Vidovič in Levanič. Za tisk in obstojno folijo, na katerem je ta narejena, je poskrbel tiskarski strokovnjak Levanič, ki se s tiskom ukvarja že več kot 30 let.

Kaj je bil največji izziv?

Kljub uporabi sodobnih računalniških programov, ki so danes na voljo za izdelavo sončnih ur, je bil največji izziv, ali se pri risanju urnih črt osredotočiti zgolj na sheme računalniških programov in matematične izračune ali uporabiti tudi staro grafično tehniko z uporabo ravnila in šestila, z naborom navodil za vodoravne in navpične številčnice, ki so jih izdelovalci sončnih ur v Evropi uporabljali od 15. stoletja naprej. "Pri vodoravnem in navpičnem delu diptih sončne ure gre namreč za geometrijsko projekcijo ekvatorialne sončne ure na vodoravno oziroma navpično ravnino. Prav tako je bila dilema, kako široki naj bo dolgi polarni gnomon in oba trikotna gnomona, saj to vpliva na natančnost in preglednost prikazovanja časa," pravi Albin Gradišnik. 

Ogled je možen po dogovoru 

Diptih sončna ura je postavljana na domačem vrtu v neposredni bližini Gradišnikove amaterske vremenske postaje v Krčevini pri Vurbergu. Obrnjena in postavljena je v smeri juga, tako da nanjo lahko svetijo sončni žarki čim večji del dneva. Ogled ure je možen po dogovoru.

Kaže točen čas

Kako sončna ura sploh deluje? Sončna ura meri čas s pomočjo navidezne lege Sonca na nebu oziroma sončne svetlobe in sence, ki jo na ravno in navpično urino ploskev diptih sončne ure meče palica - gnomon, postavljena pod različnim kotom glede na posamezno ploskev. Pri izdelavi so se zavedali, da bo sončna ura kazala točen čas skozi vse leto le, če bodo vsi izračuni in izrisi pravilni in bo tudi natančno tiskarsko izdelana ter pravilno postavljena, saj sta pri diptih sončni uri združeni horizontalna in vertikalna v eno skupno uro. Zaradi združitve dveh ur v eno je gnomon pod različnimi koti glede na posamezno urno ploskev in tudi različno oddaljen od roba posamezne ploskve, da kaže enak čas, saj je potrebno senco Sonca iz »nebesne krogle« enkrat preslikati na vodoravno, drugič pa na navpično ploskev in hkrati obe preslikavi združiti v eno.

Na potek sence vpliva tudi stran, v katero je usmerjena ura. Ta diptih sončna ura je izračunana in usmerjena točno v smer juga. Ker Sonce ni vedno točno na jugu ob 12-ih po naši uri na roki, so si pomagali z magnetnim kompasom, vendar so tudi tu naleteli na težavo, saj kompas v naših krajih ne kaže natančno proti pravemu severu, ampak proti magnetnemu. V diptih sončno uro so zato vključili še magnetno deklinacijo, ki za naše kraje znaša 5° vzhodno.

Prikazuje še marsikaj drugega 

Večina sončnih ur kaže lokalni sončni čas. Gradišnik, Levanič in Vidovič so v to uro vključili še prikaz koledarja, črte višinskega kota Sonca nad obzorjem, črte pomladnega in jesenskega enakonočja ter zimskega in poletnega solsticija. Da bi lahko čimbolj natančno odčitali trenutni lokalni sončni čas, so tako na vertikalnem kot horizontalnem delu diptih sončne ure poleg urnih črt dodali še črte na 15, 30 in 45 minut. Na sončni uri so označena tudi znamenja zodiaka.

Razlikovati namreč moramo med ozvezdji zodiaka in znamenji zodiaka, saj so prva različno razsežna, druga pa enako razsežna. Ozvezdja zodiaka na nebu so tista, ki ležijo ob Sončevi navidezni letni poti, to je ob ekliptiki. Poznamo dvanajst njihovih imen: oven, bik, dvojčka, rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog, vodnar, ribi. Prevzeli smo jih od starih Grkov, ti od Babiloncev, poznali pa so jih najverjetneje že v sumerskih časih.

[[image_2_article_66105]]

Obstaja tudi v pomanjšani obliki 

Izdelovalci ure pravijo, da je diptih sončna ura lahko okras na vsakem domačem vrtu. Izdelali so jo tudi že v pomanjšani obliki, ki je lahko lepo priložnostno ali poslovno darilo, ki ga lahko postavite na okensko polico doma ali pisarne in vam kaže krajevni sončni čas. Lahko pa je tudi učni pripomoček v šolah, saj se lahko z njo v naravi na praktičen način pokažejo kotne funkcije, gibanje Sonca, vrtenje Zemlje in podobno. Izdelek sta Gradišnik in Levanič predstavila tudi Zavodu za turizem (Visit) Ptuj, Vidovič pa Mestni občini Ptuj in Občini Cirkulane.