V ponedeljek, 5. oktobra, je v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor potekal nacionalni strokovni dogodek, namenjen prilagajanju zdravstvenega sistema podnebnim spremembam. V ospredju so bili dosedanji rezultati evropskega projekta MOUNTADAPT, izkušnje sodelujočih držav in možnosti uporabe razvitih rešitev v slovenskem zdravstvu.
Vročinski valovi, poplave, neurja in spremembe v razširjenosti prenašalcev bolezni zahtevajo tesnejše sodelovanje zdravstvenih, okoljskih in drugih strokovnjakov. Zdravstvene ustanove se morajo pripraviti tako na spremenjene potrebe pacientov kot na razmere, ki lahko otežijo njihovo delovanje. Pomembni so notranje okolje v stavbah, zanesljiva oskrba z energijo in vodo, dostopnost storitev ter pripravljenost zaposlenih na nove izzive.
Projekt MOUNTADAPT razvija in preizkuša rešitve za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje ter krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, s poudarkom na gorskih in hribovitih območjih. Povezuje 27 partnerjev iz desetih držav, med njimi zdravstvene ustanove, raziskovalce, lokalne skupnosti in ponudnike tehnoloških rešitev. Projekt poteka od junija 2024 do maja 2027 in je sofinanciran iz programa Evropske unije Obzorje Evropa.
Od napovedovanja bolezni do spremljanja kakovosti zraka
Dosedanje rezultate je predstavila dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje - ENERGAP in županja Občine Selnica ob Dravi. Pri svojem strokovnem delu povezuje podnebna tveganja z zdravjem, energetiko, upravljanjem stavb, oskrbo z vodo in pripravljenostjo lokalnih skupnosti na naravne nesreče. Predstavitev je pokazala, kako lahko sodelovanje različnih strok pomaga pri oblikovanju konkretnih rešitev za zdravstveni sistem.
[[image_1_article_93202]]
Med predstavljenimi vsebinami je bil razvoj modela umetne inteligence za napovedovanje pojavnosti lymske borelioze v Podravju. V sodelovanju z Univerzo Deusto in ob uporabi podatkov, pridobljenih v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, so podatke o mesečnem številu primerov bolezni povezali s temperaturo, padavinami ter prostorskimi in demografskimi značilnostmi. Model vključuje tudi sezonskost in časovne zamike vpliva vremenskih dejavnikov. Njegov namen je podpreti zgodnje prepoznavanje obdobij povečanega tveganja in načrtovanje preventivnih aktivnosti.
Predstavili so tudi pilotno rešitev VECTRACK za digitalno spremljanje komarjev. Sistem s pomočjo senzorjev zbira informacije o komarjih in jih posreduje na spletno platformo. Takšne rešitve podpirajo spremljanje prenašalcev bolezni in pravočasno načrtovanje preventivnih ukrepov.
Poseben poudarek je bil na kakovosti notranjega okolja. V novem vrtcu v Selnici ob Dravi so v okviru projekta spremljali temperaturo, relativno vlažnost, ogljikov dioksid, delce in druga onesnaževala.
Meritve pomagajo razumeti odziv stavb na zunanje razmere in njihovo uporabo ter podpirajo izboljšave pri upravljanju prezračevanja in hlajenja. Te izkušnje so uporabne tudi pri načrtovanju prilagoditev zdravstvenih objektov.
Varna oskrba pacientov in varno delo zaposlenih
Osrednje sporočilo predstavitve je bilo, da mora prilagajanje zdravstvenega sistema hkrati upoštevati paciente in zaposlene. Ob zagotavljanju kakovostne in neprekinjene oskrbe mora zdravstveni sistem poskrbeti tudi za primerne delovne pogoje ter znanje zaposlenih za prepoznavanje novih tveganj in ustrezen odziv.
Projekt zato poleg tehnoloških rešitev razvija izobraževalne vsebine in orodja za preverjanje pripravljenosti. Predstavili so kontrolni seznam, s katerim lahko zdravstvene ustanove sistematično pregledajo načrte, odgovornosti, komunikacijo in razpoložljive vire za delovanje ob ekstremnih vremenskih dogodkih. Izobraževalni program so pilotno preizkusili v demonstracijskih območjih v Avstriji, Franciji, Romuniji in Sloveniji.
Dogodek je poudaril pomen sodelovanja med zdravstvom, raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Prilagajanje zahteva usklajene odločitve o stavbah, infrastrukturi, preventivi in organizaciji storitev. Sodelovanje Zdravstvenega doma Maribor, ENERGAP in Občine Selnica ob Dravi v projektu MOUNTADAPT povezuje evropsko raziskovalno delo s potrebami lokalnega okolja. Izkušnje iz Slovenije prispevajo k razvoju rešitev, pridobljeno znanje pa lahko pomaga pri pripravi zdravstvenih ustanov in občin na prihodnje podnebne razmere.
