“Kolo je enostavno, poceni, zanesljivo, čisto in okolju prijazno trajnostno prevozno sredstvo,” na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu kolesarjenja, pišejo Združeni narodi. Kolo lahko služi kot sredstvo razvoja, in sicer ne le kot oblika prevoza, ampak tudi kot način dostopa do izobraževanja, zdravstvene nege in športa, so dodali. Kolesarjenje med drugim dokazano krepi zdravje in povečuje kvaliteto življenja, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, poudarjajo na Slovenski kolesarski mreži. Kolesarji, ki redno kolesarijo na delovno mesto, so v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov za 41 odstotkov izpostavljeni tveganjem za nastanek srčnih bolezni, diabetesa tipa 2 in posledično za prezgodnjo smrt, so še dodali.
Posebno pozornost je treba nameniti razvojni strategiji
Današnji dan naj bi države spodbudil, da kolesarjenju namenijo posebno pozornost pri oblikovanju razvojnih strategij ter mednarodnih, regionalnih, nacionalnih in subnacionalnih razvojnih politik in programov. Prav tako poziva države, naj izboljšajo varnost na cestah in kolesarjenje upoštevajo pri načrtovanju trajnostne mobilnosti in transportne infrastrukture.
Kolesarsko infrastrukturo v zadnjih letih izboljšuje tudi Slovenija. Kot je maja letos ob podpisu dogovora o sodelovanju pri izvedbi kolesarske povezave 4P poudaril odhajajoči minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, namerava Slovenija v nekaj letih preplesti in povezati slovenske občine s kolesarskimi potmi. “Investicija je vredna skoraj 250 milijonov evrov in skoraj 60 odstotkov prispeva država. Samo letos in prihodnje leto je v ta namen v proračunu 18 milijonov evrov,” je takrat povedal Gašperšič.
Pri Mariborski kolesarski mreži opozarjajo na neprimerno infrastrukturo
A vse le ni tako rožnato, Mariborska kolesarska mreža že leta opozarja, da infrastruktura za kolesarje v Mariboru ni primerno prilagojena. Tako so konec preteklega tedna organizirali kolesarski dogodek, kjer so s simulacijo prometa pokazali, kaj bi se zgodilo, če bi kolesarilo več ljudi kot to prenese trenutno stanje kolesarske infrastrukture.
“Mestna občina Maribor se je zavezala, da bo spodbujala kolesarjenje, vendar v praksi temu ni tako. Kolesarska infrastruktura ni prilagojena niti toliko, da bi se po njej s kolesi varno in udobno zapeljala manjša skupina ljudi. Čakalne dobe na semaforjih, ozke klančine, nelogične izpeljave stez so samo nekatere težave, ki se v Mariboru kronično pojavljajo in ki v perspektivi kolesarsko naprednih mest ne bi smele obstajati. Namesto odpravljanja napak in iskanja rešitev se odgovornost za probleme kolesarskega prometa prelaga na kolesarje,” so povedali pri kolesarski mreži.
Pri kolesarski mreži si tako želijo, da bi se kolesarske steze v Mariboru uredile ter bi lahko naše mesto postalo prijazno kolesarsko mesto po vzoru številnih drugih mest v Evropi. “Prometna in prostorska politika, ki služi čim udobnejšemu prevozu in parkiranju avtomobilov, je največja zaviralka urbanega razvoja mesta,” so še dodali.
In kaj bi se moralo v Mariboru spremeniti?
– Zaprtje Starega mostu za ves motoriziran promet in ureditev sprehajalne promenade med Glavnim trgom in Trgom revolucije,
– Ukinitev stikal za kolesarje in pešce ter uvedba prednostnega signala na vseh semaforjih,
– Dvosmerne kolesarske steze na vseh mestnih vpadnicah,
– Omejitev hitrosti vseh ne prioritetnih cest na 30km/h,
– Vzpostavitev urada za mobilnost, ki bo skrbel za usklajen prostorski in prometni razvoj mesta.
