Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je danes Zavetišču za brezdomce v Mariboru predala sredstva, zbrana v že tradicionalni dobrodelni akciji, ki so jo izvedli v preteklih tednih v nakupovalnih centrih: Mercator, Planet Tuš in Europark. Cilj akcije je bil zbrati čim več življenjskih potrebščin kot so nepokvarljiva hrana, higienski pripomočki ter oblačila. Študenti so vsak konec tedna postavili stojnice, kjer so ogovorili mimoidoče in jih prosili, da podarijo materialne dobrine.
Dobrodelna akcija uspešna
Z že 7. tovrstno dobrodelno akcijo so študenti želeli pomagati vsem socialno ogroženim, ki so se znašli v težkem položaju. Z odzivnostjo ljudi so bili izredno zadovoljni, nekateri so stvari prinesli od doma, drugi so jih nabavili v trgovini na licu mesta. Melanie Trčalek iz ŠOUM-a je dejala: “Največ dajejo tisti, ki tudi sami nimajo zaradi tega ker najbolj razumejo to situacijo, pa tudi tisti, ki so se sami že kdaj znašli v stiski.” in dodaja: “Zbranih stvari je bilo za kombi in pol.” Zavetišče financira država in občina Maribor, za dobrine pa nenehno skrbijo tudi donatorji. Država pa zadnje čase ne daje več toliko denarja za delovanje socialnih programov kot jih je v preteklosti, zato so dobrodelne akcije zelo dobrodošle in zaslužne za to, da lahko socialni programi delujejo še naprej.
Ludvik Pukšič, eden izmed stanujočih v zavetišču za brezdomce, ki je na cesti pristal po sporu s starši je dejal: “Želim si novega začetka. Aktivno iščem službo, a je ne najdem.” Stvari, ki jih ljudje podarijo se zelo razveselijo. “Lepo je videti, da se študenti spomnijo na nas in nam omogočijo nekaj, česar si drugače ne moremo privoščiti.” je še povedal Ludvik. V zavetišču si čas krajšajo z urejanjem prostorov, kartanjem in igranjem šaha.
V zavetišču trenutno 25 brezdomcev
Mariborsko zavetišče za brezdomce deluje od leta 1993. Prva lokacija je bila Ljubljanska ulica, od leta 2001 pa tudi na Ruški ulici. Za brezdomce je pripravljenih šest bivalnih enot, 4 od tega za moške, 1 bivalna enota za ženske ter 1 enota za družine. Zavetišče sprejme polnoletne oseb, ki nimajo urejenega prebivališča ali tiste, ki se znajdejo v stanovanjski stiski. Za daljši čas se v zavetišče sprejme le državljane Republike Slovenije, ostale se sprejme le izjemoma in za krajši čas, praviloma največ teden dni. Za prostore skrbijo uporabniki sami. “Poskrbljeno je tudi za delovne dejavnosti kot so kulinarične ter druge delavnice. Organizirani so tudi izleti. Vsakomur nudimo tudi pomoč pri iskanju rešitev, uveljavljanju pravic, urejanju statusnih vprašanj ter možnosti za reintegracijo v skupnost.” je pojasnil Ljubomir Gagić vodja zavetišča na Ruški ulici.
