Gradnja družinske hiše običajno velja za enega največjih projektov v življenju posameznika, ki poleg finančne stabilnosti zahteva tudi temeljito pripravo in dosledno upoštevanje zakonodaje. Vsakršna napaka pri urejanju dokumentacije ali neupoštevanju predpisov pa lahko povzroči zamude, dodatne stroške ali celo inšpekcijske postopke. 

Najpogostejši razlog za nepopolno vlogo so manjkajoča mnenja mnenjedajalcev

Pred pričetkom gradnje mora investitor načeloma pridobiti gradbeno dovoljenje, ki zagotavlja, da je gradnja izvedena skladno z zakonodajo, prostorskimi akti občine in drugimi zahtevami. Na pristojni upravni organ torej poda zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi izdelane dokumentacije, pridobljenih mnenj pristojnih mnenjedajalcev ter izkazanega lastništva oziroma pravice graditi na zemljišču, na katerem je predvidena gradnja (PIS, 2026).

Lani je Ministrstvo za naravne vire in prostor sporočilo, da je za obdobje od januarja 2023 do sredine julija 2024 po evidencah Ministrstva za naravne vire in prostor bilo ugotovljeno, da je povprečni čas za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma odločbe za stanovanjsko stavbo (od podane vloge do pravnomočne odločbe) znašal 130 dni.

"Kadar se v javnosti pojavi očitek, da je nekdo gradbeno dovoljenje pridobival več let, običajno ni omenjeno, da je ta oseba bila na primer lastnik kmetijskega, nezazidljivega zemljišča in je samo postopek spreminjanja namembnosti takega zemljišča skozi postopek spremembe občinskega prostorskega akta trajal več let, kar je seveda vplivalo na dolgotrajnost celotnega postopka (postopek teče od zazidljivosti parcele do gradbenega dovoljenja in pridobitve pravice graditi)," so na ministrstvu še zapisali v lanskem sporočilu za javnost.

Kot so nam pojasnili na Upravni enoti Maribor, je čas, ki preteče od podane vloga do odločbe odvisen od popolnosti podane zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, projektne dokumentacije in izpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. 

[[image_1_article_90779]]

Najpogostejši razlog, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna oziroma da je ni mogoče odobriti, so manjkajoča mnenja mnenjedajalcev, odgovarjajo na UE Maribor.

V primeru prijave zadevo prevzame Inšpektorat RS za okolje in prostor

Pred začetkom gradnje je treba torej pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijaviti pričetek gradnje in prijavi priložiti projekt za izvedbo. "Če v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila potrebna presoja sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave ali gre za objekt z vplivi na okolje, se lahko začne z gradnjo po dokončnosti gradbenega dovoljenja," pojasnjujejo na UE Maribor.

Če investitor z gradnjo prične brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja in je podana prijava, jo obravnava Inšpektorat RS za okolje in prostor.

V kolikor pride do spremembe projektne dokumentacije med samo gradnjo in le ta presega dopustna odstopanja po 79. členu Gradbenega zakona, je potrebno podati zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. Če so spremembe tolikšne, da gredo v okvir dopustnih odstopanj, pa je potrebno pri zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja predložiti projekt izvedenih del.

Za gradnjo enostavnega objekta gradbeno dovoljenje ni potrebno

Gradbeno dovoljenje pa ni potrebno za gradnjo enostavnega objekta, mora pa le ta biti skladen z določili prostorsko izvedbenih aktov občin, pridobiti je potrebno tudi vsa ustrezna soglasja oziroma mnenja za gradnjo v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture, ki jih podajo upravljavci in mnenja za gradnjo v varovanih območjih, ki jih prav tako podajo upravljavci zavarovanih območij, pojasnjujejo na UE Maribor.

Kaj se šteje za enostavni objekt, določa Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/2022).

Kot enostavni objekt se recimo šteje stavba, ki ima samo eno etažo, njena višina ne presega 4 m, njena globina pa ne presega 1 m. Prav tako je enostavni objekt gradbeni inženirski objekt, če izpolnjuje merila njegova višina ne presega 5 m, njegova globina ne presega 2 m in njegov nosilni razpon ne presega 4 m. Stavba je enostavni objekt samo v primeru, da za njeno izgradnjo ni treba izvesti nasipa ali izkopa terena višine oziroma globine več kot 2 m.

Enostavni objekt je tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril, zapisanih v omenjeni uredbi, prav tako pa se za tak objekt štejejo tudi priključek, vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine, ekološki otok, objekt za oglaševanje in informacijski pano, naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah ter zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije, piše v Uredbi o razvrščanju objektov.