Čeprav se sliši protislovno, je vročinski val, ki je konec junija zajel velik del Evrope, na Grenlandijo prinesel hladnejše vreme. Dotok hladnega arktičnega zraka je začasno upočasnil taljenje grenlandske ledene plošče, vendar raziskovalci opozarjajo, da to nikakor ne pomeni obrata v podnebnih trendih. Dolgoročne posledice globalnega segrevanja ostajajo nespremenjene, poroča ORF.

Na Grenlandiji v polnem teku poletne raziskave

Na avstrijski raziskovalni postaji Univerze v Gradcu v vzhodni Grenlandiji je poletna raziskovalna sezona v polnem zamahu. Več kot 20 študentov in raziskovalcev v fjordu Sermilik izvaja meritve z droni, preučuje jezera in ponovno namešča merilne instrumente, ki spremljajo spremembe v arktičnem okolju.

Raziskovalna postaja deluje skoraj vse leto, pomemben del njenega dela pa predstavljajo meritve z vremenskimi postajami in spremljanje ledenikov ter podnebnih razmer.

Kako je vročina v Evropi prinesla mraz na Grenlandijo

»Zaradi vremenskih razmer med vročinskim valom v Evropi je hladnejši zrak prodrl precej bolj proti jugu Grenlandije kot običajno,« je za ORF pojasnil glaciolog Wolfgang Schöner z Univerze v Gradcu.

Po njegovih besedah je bil učinek zaradi dolgotrajnega vročinskega vala še izrazitejši. Hladnejše temperature so zmanjšale taljenje grenlandske ledene plošče, ki sicer zaradi podnebnih sprememb že vrsto let izgublja maso.

»Trenutno je ledena bilanca dobra. Zaradi hladnejšega zraka se je stopilo manj ledu,« je dejal Schöner, ki je tudi član upravnega odbora Avstrijskega polarnega raziskovalnega inštituta (APRI).

Ali bo letošnja letna bilanca ledene plošče dejansko pozitivna, bo po njegovih besedah pokazal šele preostanek poletja.

Podoben pojav so opazili že v preteklosti

Raziskovalci poudarjajo, da tovrstni vremenski vzorci niso povsem novi. Leta 2012 je Grenlandijo zajelo izjemno toplo obdobje, medtem ko je v srednjo Evropo pritekal hladnejši zrak.

Schöner opozarja, da takšna povezava ni stalno pravilo. Pojavlja se predvsem poleti in je odvisna od razporeditve zračnih mas ter prevladujočih vremenskih vzorcev.

Podnebne spremembe prinašajo nove vremenske anomalije

Pozimi so temperaturne razlike med severom in jugom običajno tako velike, da se hladne in tople zračne mase skoraj ne mešajo. Zaradi globalnega segrevanja pa se te razlike postopoma zmanjšujejo, kar lahko povzroča vse pogostejše vremenske anomalije.

Prav preučevanje teh sprememb je eno ključnih področij raziskav na postaji Sermilik.

Hladnejša Grenlandija ne pomeni konca globalnega segrevanja

Raziskovalci ob tem svarijo pred napačnimi zaključki. Posamezni hladnejši dogodki na Arktiki ne pomenijo, da se globalno segrevanje ustavlja. Nasprotno – takšni navidezni paradoksi so eden od znakov zapletenih sprememb, ki jih podnebne spremembe povzročajo v ozračju in oceanih.

Pomembno vlogo ima tudi Severnoatlantski tok, podaljšek Zalivskega toka, ki prenaša toplo morsko vodo proti severu vse do Svalbarda. Taljenje grenlandskih ledenikov v ocean sprošča velike količine sladke vode, kar bi lahko ta tok v prihodnje upočasnilo.

Odgovore bodo iskale nadaljnje raziskave

Kolikšen vpliv bodo imele te spremembe na podnebje Evrope, za zdaj še ni mogoče zanesljivo napovedati. Del Severnoatlantskega toka namreč poteka v neposredni bližini raziskovalne postaje Sermilik, zato bodo tamkajšnji raziskovalci tudi v prihodnje spremljali razvoj razmer in iskali odgovore na vprašanja o spreminjajočem se arktičnem podnebju.