V Šentilju so z opravljenim v letu, ki se izteka, kljub plazovom, ki so močno prizadeli občino, zelo zadovoljni. Vse večje zastavljene projekte in investicije so uspeli uresničiti. “S strani pristojnega ministrstva smo dobili informacijo, da so nas celo uvrstili med boljše občine glede vodenja medobčinskega projekta izgradnje tranzitnega cevovoda med Košaki in Počehovo. Poleg tega smo recimo zaključili velik kanalizacijski projekt, zgradili športno dvorano in uresničili še veliko manjših stvari. Kvaliteta življenja v občini je letos zagotovo postala še boljša,” nam je povedala direktorica občinske uprave Petra Pucko.
Vsi zaradi plazov izseljeni prebivalci imajo rešen stanovanjski problem
Že v prvi polovici maja se je na območju šentiljske občine zaradi obilnega deževja sprožilo več plazov, tudi v naslednjih treh neurjih zemlja ni mirovala. V tem času se je pojavilo nekaj manj kot 500 plazov, med njimi jih je bilo 80 na cestni infrastrukturi. Za sanacijo celotne škode bi potrebovali okoli 20 milijonov evrov. “Od države smo dobili intervencijska sredstva v višini pol milijona evrov in 350 tisoč evrov avansa za sanacijo plazov. To je zelo dobrodošlo. Vladi se zahvaljujem, da smo sredstva dobili relativno hitro,” pravi župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab. S pridobljenim denarjem so pokrili vse stroške, ki so jih imeli z vremensko ujmo, hkrati pa tudi pristopili k sanaciji večjih plazov. Uspeli so zagotoviti prevoznost vseh občinskih in lokalnih cest. “Imeli smo šest večjih plazov, ki so bodisi poškodovali stanovanjske hiše ali jim grozili. Skupaj z državo smo ta območja sanirali. Poleg tega, da je država primaknila nekaj finančnih sredstev, smo sprejeli pravilnik, s katerim smo dodeli sredstva vsem tistim občanom, ki so se prijavili na razpis. Do tega trenutka imajo vsi rešen stanovanjski problem, dostopi do hiš so urejeni. Na svoje domove so se vrnile vse izseljene družine razen ene gospe, ki ostaja v stanovanju. Samo za sanacije plazov, vezanih na stanovanjske hiše, porabili približno 100.000 evrov. Neke stvari še moramo dokončati, žal nas je zima nekoliko prehitela. Bo pa celotna sanacija zagotovo trajala pet let ali več.”
Župan Žvab je s sodelovanjem z državo pri sanaciji plazov zadovoljen. Pravi, da so vse, kar so do zdaj obljubili, tudi uresničili. “Postavili so pravila. Jasno in glasno so recimo povedali, da moramo urediti določeno dokumentacijo, da bomo lahko dostopali do sredstev. To smo tudi naredili in bomo delali še naprej. Pričakujem pa, da bomo za elementarne nesreče pridobili tudi evropska oziroma kohezijska sredstva.”
Načrtovanih projektov niso zamikali
Petra Pucko doda, da kljub nepričakovanim izdatkom zaradi plazov niso zamikali ali celo črtali načrtovanih projektov. Do manjšega zamika je prišlo le pri izgradnji krajevne hiše na Velki in gradnji gasilskega doma v Ceršaku. Vzrok je bil v dvigu cen, čemur so se prilagodili z rebalansom proračuna. Z gradnjo krajevne hiše so že začeli, še ta mesec bodo odprli gradbišče v Ceršaku. Župan Žvab nadaljuje, da samo s saniranjem plazov ne ustvarjajo nobene dodane vrednosti glede kvalitete življenja v občini. Zato tudi ni dopustil, da bi zaradi elementarnih nesreč zastali za letos predvideni projekti. “Še pred petimi leti smo bili čisto na repu, kar zadeva zdravje v naši občini, zdaj pa so smo že precej napredovali. Skrbimo za razvoj športne infrastrukture, kamor spada tudi nova športna dvorana. Osebno sem kar presenečen, da smo uspeli zelo hitro zapolniti vse razpoložljive termine v dvorani. Konec decembra oziroma v januarju bomo odprli še fitnes in dvoransko kavarno.”
Proračun za prihodnje leto je težek 16 milijonov evrov
Proračun za leto 2024 je že sprejet, z rebalansom so ga uskladili na novembrski seji občinskega sveta. Njegova višina je precej visoka, gre za okoli 16 milijonov evrov, ki jih bodo namenili tudi za nove projekte. Poleg že omenjene gradnje krajevne hiše in gasilskega doma bodo gradili še kolesarski most v Ceršaku, zaključili z urejanjem atletske steze v Sladkem Vrhu in sanirali občinske ceste ter javne poti. Upajo tudi, da bodo v naslednjem letu končali z obnovo športnega parka v Šentilju. Potem ko so zgradili novo športno dvorano, morajo urediti še okolico in obnoviti igrišče. Pri vsem pa niso pozabili niti na financiranje občinskih društev in organizacij. “Proračuna na društvenem delu nismo oklestili, enako velja za šolski del. Vsem bomo namenili vsaj toliko sredstev kot v letu 2023. Na socialnem delu celo dodajamo nekaj vsebin. Ena izmed njih je zagotovitev prevoza za starejše osebe do zdravnika in drugih nujnih opravkov. Zdaj smo v pripravi razpisa, na katerega se bodo lahko prijavili potencialni uporabniki, izvajalca pa že imamo izbranega. Gre za Zavod Zmoremo, ki pri nas že v veliki meri skrbi za čiščenje okolja,” zaključuje Petra Pucko.
