Mestna občina Maribor je v celostni prometni strategiji, ki bo veljala od 2026-2033, izpostavila hojo in kolesarjenje kot dva zelo pomembna stebra pri uresničevanju in zasledovanju ciljev, ki so si jih zadali. Tako hoja kot kolesarjenje prinašata številne prednosti in pozitivne učinke za ljudi, obenem pa sta ključna za trajnostne oblike mobilnosti. Hoja in kolesarjenje sta obliki brez emisij, zaradi česar pripomoreta k nižjim vrednostim onesnaženosti zraka, manj hrupa in zmanjšanju toplogrednih plinov.

Hoja ima tudi pozitivne gospodarske učinke

Iz gospodarskega vidika, je hoja za posameznika najcenejša oblika premikanja, hkrati pa izboljšana peš dostopnost povečuje obisk in promet lokalnih storitev ter zmanjšuje zastoje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko učinkovitost. Sodeč po celostni prometni strategiji, pešcem prijazna ureditev prispeva k večji kakovosti javnih površin, večji privlačnosti mestnih središč ter učinkovitejši rabi prostora, saj zmanjšuje potrebo po obsežnih parkiriščih in omogoča oblikovanje kompaktnejšega, urejenega in prijetnega okolja.

Pomembna tudi iz vidika prometne varnosti

Hoja prispeva tudi k prometni varnosti, saj večje število pešcev in umirjanje prometa praviloma vodita do manj nevarnih situacij in večje pozornosti voznikov, medtem ko kakovostna infrastruktura kot so pločniki, varni prehodi in umirjanje hitrosti, izboljšuje varnost vseh udeležencev, ne le pešcev. Vse našteto krepi splošno kakovost življenja, saj okolje z več prostora za hojo prinaša manj hrupa, manj stresa, več priložnosti za sprostitev ter bolj zdravo in prijetno vsakodnevno izkušnjo za vse prebivalce.

Le tretjina pešcev se pri hoji počuti varno

Sodeč po analizi ankete, se le 35 odstotkov pešcev pri hoji počuti varno, medtem ko skoraj tretjina (29 odstotkov) tega občutka nima, kar kaže na pomanjkljivosti v urejenosti in varnosti peš infrastrukture. Anketa je pokazala podoben rezultat tudi glede občutka sproščenosti, saj se 36 odstotkov anketirancev pri hoji počuti sproščeno, medtem ko jih več kot polovica tega ne občuti ali se počuti nelagodno, kar nakazuje na dejavnike, ki vplivajo na občutek ogroženosti.

Po večini so pešci nezadovoljni s površinami za pešce

Z vidika splošnega zadovoljstva je s površinami za pešce zadovoljnih 43 odstotkov sodelujočih, medtem ko jih kar 57 odstotkov izraža nezadovoljstvo. Povsem drugačna je slika pri oceni peš con in trgov, saj jih kot ustrezne in prijetne za uporabo ocenjuje 71 odstotkov anketiranih, kar kaže, da so temu namenjene ureditve prepoznane kot kakovostne. Ocena varnih šolskih poti je nekoliko bolj uravnotežena, saj 55 odstotkov anketiranih meni, da so šolske poti ustrezne, 45 odstotkov pa izraža dvom ali nezadovoljstvo.

Hoja kot trajnosten način mobilnosti

Mestna občina Maribor si s CPS prizadeva za izboljšanje omrežje peš površin z nadgradnjo poti, gradnjo pločnikov in boljšimi povezavami do storitev ter vozlišč, kar bo povečalo varnost in dostopnost. Umirjanje prometa, boljša signalizacija, prehodi, urbana oprema, razsvetljava in ozelenitev so ukrepi, ki bodo ustvarili prijetnejše pogoje ter spodbudili hojo kot zdrav in trajnosten način mobilnosti.

Povečati število varnih in kakovostnih površin

V sklopu celostne prometne strategije je cilj povečati delež pešcev z razvojem varnih, povezanih in kakovostnih površin, kar vključuje neprekinjeno mrežo poti, boljšo infrastrukturo, kakovosten javni prostor, odpravljanje nevarnih točk ter razvoj lokalnih središč. Poseben poudarek leži tudi na varnih poteh v šolo. Cilj je povečati delež aktivnih oblik mobilnosti na 60 odstotkov do leta 2032 ter delež otrok, ki hodijo v šolo, na 44 odstotkov.

Tudi kolesarji se ne počutijo varne

Podobno kot pri pešcih, se je izvedla tudi anketa med kolesarji, ki kažejo dokaj podobno sliko. Rezultati ankete kažejo da velik del kolesarjev ne zaznava popolne varnosti - 44 odstotkov anketiranih se pri kolesarjenju ne počuti varnih, medtem ko se 28 odstotkov med kolesarjenjem počuti varno, 29 odstotkov anketirancev pa se ne počuti niti varnih niti ogroženih.

Anketiranci menijo, da kolo za vsakodnevno pot ni primerno

Rezultati ankete prav tako nakazujejo slabo povezanost kolesarskega omrežja in ovire na kolesarskih površinah. Več kot polovica anketiranih (52 odstotkov) meni, da kolesarske povezave niso sklenjene, 59 odstotkov pa navaja prisotnost ovir na kolesarskih poteh, kar zmanjšuje privlačnost kolesa kot prevoznega sredstva za vsakodnevne poti.

Skupna analiza tako kaže, da so glavna področja za izboljšave varnost, povezljivost kolesarskih poti in odstranjevanje ovir, kar je ključno za povečanje uporabe kolesa in spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestu. Izpostavili so slabo stanje infrastrukture za kolesarjenje, nevarno vodenje na vozišču in opozorili na občutno neenakovrednost v primerjavi z drugimi udeleženci v prometu.

Sistem MBajk se je izkazal za zadetek v polno

Mestna občina Maribor je s sistemom izposoje koles MBajk naredila pomemben korak na področju trajnostne mobilnosti. Število izposoj nakazuje odlične rezultate, saj se iz leta v leto več ljudi odloča za izbiro kolesa za premagovanje razdalj.  Sistem se je od uvedbe leta 2019 stalno nadgrajeval in povečeval svojo dostopnost, do leta 2025 pa je mreža razširjena na 39 postaj, ki pokrivajo širše območje mestnega središča, pomembna prometna vozlišča, izobraževalne ustanove, poslovna območja in stanovanjske soseske, s tem pa zagotavljajo dobro dostopnost za večino vsakodnevnih poti.

Kolesarji so najbolj ranljiva skupina v prometu

Statistika sicer kaže, da so kolesarji ranljiva skupina v prometu, saj se je med letoma 2019 in 2024 zgodilo 709 nesreč. Največ jih je bilo zabeleženih v letu 2022, najmanj pa v letih 2020 in 2024.

Nesreče so najpogostejše v kolesarski sezoni (maj–julij), medtem ko jih je pozimi bistveno manj, saj je na cestah tudi manj kolesarjev. Pri večini nesreč gre za lažje poškodbe (70 odstotkov), ni pa zanemarljiv podatek, da hude poškodbe utrpi 11 odstotkov kolesarjev.  Najpogostejši vzroki za nesreče kolesarjev so neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti in nepravilna vožnja.

Strateški cilji na področju kolesarjenja

V celostni prometni strategiji je določeno, da se z vzpostavljanjem in zagotavljanjem udobne, varne in sklenjene mreže kolesarskih povezav in infrastrukture povežejo vse ključne točke mesta, primestja in lokalnih skupnosti ter povečuje delež kolesarjenja v prometu. Z razvojem varne, neprekinjene in dobro povezane mreže kolesarskih povezav se kolesarjenje uveljavlja kot zanesljiv in konkurenčen način vsakodnevne mobilnosti.

Izboljšanje prometne varnosti

Če se želi povečati število kolesarjev, je v prometni strategiji poudarek na prometni varnosti, udobju vožnje in preglednem vodenju kolesarjev, kar izboljšuje uporabniško izkušnjo za vse skupine uporabnikov, vključno z otroki, starejšimi in manj izkušenimi kolesarji. Ločene kolesarske površine, urejena križišča in odpravljanje fizičnih ovir prispevajo k večji privlačnosti kolesarjenja ter spodbujajo prehod z osebnega avtomobila na aktivne oblike mobilnosti.

Povezanost s sosednjimi občinami

Pomemben del razvoja tako predstavljajo hitre in zmogljive kolesarske povezave, ki Maribor povezujejo s sosednjimi občinami in perifernimi naselji ter omogočajo varno in časovno konkurenčno kolesarjenje tudi na daljših razdaljah. Kolesarjenje se sistematično povezuje z javnim potniškim prometom prek P+R ureditev, sistema izposoje koles in večmodalnih prestopnih točk, ki zagotavljajo varen prihod, enostavno prestopanje in ustrezne pogoje za parkiranje koles, vključno z infrastrukturo za e-kolesa.

Uspešnost ukrepov se spremlja s povečevanjem deleža aktivnih oblik mobilnosti v prometni delitvi, pri čemer je cilj do leta 2032 povečati delež uporabnikov javnega potniškega prometa, pešcev in kolesarjev na 60 odstotkov.

Po cestnem še kolesarski »masterplan«

Celostna prometna strategija predvideva tudi izboljšanje prometno-tehničnih ureditev na križiščih, z uvajanjem kolesarskih semaforjev, prilagoditvijo signalnih faz, zaznavanjem kolesarjev in vzpostavljanjem t. i. zelenih valov na glavnih kolesarskih povezavah.

Ukrepi vključujejo tudi redno sanacijo poškodovanih kolesarskih površin, vzdrževanje prometne signalizacije ter urejanje ključnih rekreativno-prometnih osi, kot je Dravska kolesarska pot. Razvoj omrežja temelji na strokovni podlagi celostne zasnove lokalne kolesarske infrastrukture oziroma kolesarskemu »masterplanu«.