Kot smo že poročali, se je včeraj, Čeligijev stolp, ki je še edini od obrambnih stolpov v Mariboru, pričel sesedati, okrušilo pa se je tudi okoli 20 kvadratnih metrov opeke. Zraven umetniško-zaščitne ograje, ki je obkroža stolp vse od časa, ko je Maribor postal Evropska prestolnica kulture leta 2012, je sedaj dobil še belo-rdeč trak, ki ponavadi ne kaže na nič pozitivnega.

Žalostno nesrečo, ki je prizadela stolp je iz balkona svojega otroškega doma opazil tudi Borut Ambrožič, ki se že nekaj časa bori, da bi Čeligijev stolp dobil podobo in vsebino, ki si ga zasluži. “Včeraj sem po par dnevih odsotnosti prišel po psa, ki ga je pazila mama in z blakona pogledal na Čeligijev stolp – sramoto Maribora, ki je včeraj doživela, kar je doživela, kot zakleto, prav takrat, ko sem se vrnil iz tujine.” Ambrožič je tudi lani, ko se je podal v boj za županski stolček, na soočenjih na našem portalu povedal, da bi, v primeru njegove izvolitve, svoj dan dočakal tudi Čeligijev stolp.

Pa se vrnimo nekoliko v preteklost, ko je bila pod takratnim županom Francem Kanglerjem, a prav na pobudo Ambrožiča ustanovljena delovna komisija za revitalizacijo Čeligijevega stolpa. “Celo življenje že prebivam tukaj, gledal sem kako se nič ne dogaja s tem obrambnim stolpom, želel sem da bi se našla ustrezna vsebina in bi se počrpala morebitna evropska sredstva,” pripoveduje Ambrožič, češ da se je takratno vodstvo občine takrat pozitivno odzvalo na ustanovljeno komisijo, ki je pričela s svojim delom.

V njegovi notranjosti so želeli narediti mikro muzej

Kot pojasnjuje Ambrožič je takrat prišlo do odločitve, da se bo sodelovalo s Pravno fakulteto Maribor, natančneje z dr. Šimetom Ivankom, ki je potrdil sodelovanje, v katerem bi se Čeligijev stolp saniralo in uredilo v mikro muzej, kjer bi svoj prostor našle razstave prvih sodb na Slovenskem, kot tudi razstava o čarovniških procesih v Mariboru. “Bilo bi zanimivo tudi za turiste, noter bi umestili kopije mučilnih naprav. Bili so izdelani koncepti projekti, ki so vse ustrezno zaokrožili.” Prostor okoli Čeligijevega stolpa je bil takrat popolnoma v lasti Mestne občine Maribor, ki pa bi ga bilo potrebno le ustrezno spremeniti in urediti okolici, saj bi se v na novo nastali muzej ob Gregorčičevi ulici bilo možno spustiti kar iz ulice.

“Noter bi bila učilnica oz. predavalnica med 50 in 100 ljudi, manjši lokal, potem pa bi stopnice vodile v razstavišče tega mikro muzeja,” projekt oriše Ambrožič, zasnovan pa je bil tudi podoben podest, kot je že umeščen na zvonik Stolne cerkve, ki bi bil prav tako zanimiv za turiste. V takratnem projektu je bil zasnovan tudi bazen iz debelega pleksi stekla z vodo, ki bi bil umeščen nad podzemni del, tako da bi lahko mimoidoči videli v spodnje prostore.

 

Tožba stanovalcev preprečila pridobitev gradbenega dovoljenja, prepotrebnega za prijavo na razpis za sredstva

“Že takrat smo naleteli na hitro nasprotovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, nekaj jih je zmotilo, verjetno so si želeli drugačno postavitev, vse skupaj jim je bilo nekoliko preveč moderno,” rešitvi so tako nasprotovali iz območne enote v Mariboru, a čez čas so odločitev preko njih sprejeli na sami izpostavi v Ljubljani in tako je projekt dobil dovoljenje, zeleno luč. A kot na cestnem križišču, se je kaj kmalu ponovno prižgala rdeča luč.

“Prišlo je do tožbe, ki je bila organizirana na pobudo stanovalcev vhoda Gregorčičeva ulica 29, podana je bila tako motenjska tožba,” vložil jo je takrat Miha Sosič v imenu stanovalcev oz. morda le v svojem imenu, ki je nato zaustavila postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. “Zaradi tega smo zamudili razpis, za katerega je bila dokumentacijaki že pripravljena s strani člana komisije Saša Radovanoviča,” pojasni Ambrožič ter doda, da je bilo v takratnem proračunu MOM rezerviranih 200.000 evrov, ostalo, dobre 3 milijone pa bi pridobili evropskih sredstev.

Spomenik si zasluži ustrezno prenovo in vsebinsko umestitev

Istega leta, torej 2006, je bilo v namene obnove opravljen tudi statični pregled, kjer je bilo ugotovljeno, da je stavba v izredno dobri statični kondiciji. A po neuspeli prijavi, po tožbi, s katero so si tamkajšnji prebivalci zagotovili brezplačno parkiranje ob tako pomembnem mariborskem spomeniku, tudi občina ni imela več interesa.

In sedaj je Čeligijev stolp spregovoril sam. Spomenik, ki si zasluži ustrezno strokovno prenovo in vsebinsko umestitev. “Občina bi lahko na podlagi kakšnega razpisa pozvala stroko k predlogom in ustrezno začela postopke, z izbrano zgodbo, obnove,” pove Ambrožič, češ, da je sedanja ureditev neodgovorna in življenjsko nevarna ter doda, da je stolp trenutno “sramota mesta!” Pa tudi je celotno območje po njegovih besedah, čudno pozidano, še vedno se namreč pod bližnjimi bloki najdejo ostanki obzidja, ki niso nikakor zavarovani in se tako izgublja zgodovina našega mesta.

V 90ih podane tudi želje o lutkovnem gledališču ob Gregorčičevi

Če pa se vrnemo še nekoliko v zgodovino nazaj, pa so bile ideje o ureditvi samega stolpa že v 90ih, ko sta se za obnovo in vsebinsko ureditev zanimala zakonca Varl, ki sta si tam zamislila umestitev lutkovnega gledališča. Tine Varl je sicer starosta lutkarstva, takrat pa sta se z ženo Bredo osebno angažirala ter jo pripeljala tako daleč, da so se lastniki okoliških parcel, ki sploh niso živeli v Mariboru, le-tem odpovedali v prid lastništvu Mestne občine Maribor ter je tako, zemljiško gledano, zadeva postala čista. “Spodaj je ogromna dvorana, ki je bila sestavni del na novo zamišljenega lutkovnega gledališča,” ki pa je nato dom našel v obnovljeni Minoritski cerkvi na Lentu.

A kljub vsem željam, narejenim projektom in pogovorom je Čeligijev stolp le sameval. Leta 2012, v času EPK, so ga sicer umetniško zavarovali, štiri leta kasneje pa so na stolpu zamenjali nekaj strešnikov, s čimer so takrat preprečili zamakanje. Morda pa bo sedaj, tri leta kasneje, občina, ki jo vodi Saša Arsenovič, ki je sicer v zasebnih poslih prenovil že nekdanjo restavracijo Koper, na noge spravil Galerijo Gosposko, uredil stavbno na Vojašniškem trgu in nedavno kupil še Stari radio ob osrednji mariborski tržnici, Čeligijev stolp je prišel na mize občinskih arhitektov in projektantov in se bo mariborski spomenik tudi ustrezno saniralo in obnovilo.