So tekme, kjer potek rezultata pove skoraj vse. Tokrat se je gibal sledeče: Maribor je skušal igrati, vseeno hitro 0:1 za Domžale. Polčas. Nato je sledilo vse in še več. 1:1, 2:1 za Maribor. Gladko. Šah-mat. Skoraj. V šestih minutah. Sledi? 2:2 in 2:3 za Domžale. Velika napaka in še ena nepozornost. V osmih minutah. Potem pa finiš. 3:3 in naposled 4:3 za Maribor. Konec. Pa bi lahko bilo še 4:4 ali 5:3. In ko je Mauro Camoranesi naposled dobil priložnost oceniti živčno zmago, ki je vijoličaste spravila na vrh lestvice skupaj z Muro in Koprom, je trdo tekmo strnil sprva zelo na kratko: »Nenavadna. Zelo nenavadna.«

Pa ne samo zaradi rezultata, ampak prej poteka, kot se je dopolnil Camoranesi: »Veseli smo zmage, ampak upam, da se takšna tekma več ne bo ponovila.« Dvoboj z borbenimi Domžalami, ki rade, a pogosto neuspešno parajo živce vijoličastim, je bil zanimiv, gledljiv in napet. Zato, ker ga je takega naredil Maribor. Pa ne v dobrem smislu, kot je šlo razumeti Camoranesija. Napak v obrambi je še vedno veliko, prejetih golov še več. Maribor je resda zdaj tretjič letos na vrhu, je tudi najbolj učinkovito moštvo, toda 16 prejetih golov na komaj 11 tekmah je res (pre)več. No, taktika »na enega več« se je tokrat izšla.

1. Samozavest? Klapa? Karkoli že, delovalo je.

Morda je Aljoša Matko idealno povzel, zakaj je Mariboru uspelo dvakrat obrniti rezultat in dobiti tekmo, na kateri so sproti pozabljali napake. Z vsakim golom več zbrišejo enega, ki ga prejmejo. Prav Matko, ki se je vrnil po okužbi s koronavirusom, je zabil za zmago, zelo mejna situacija, dišalo je, mimogrede, po ofsajdu, v enem posnetku je bila rama spredaj, v drugi je bil na meji. Že precej manj mejne situacije so bile za sodnika Roberta Ponisa, ki je zamenjal poškodovanega in sprva predvidenega Damirja Skomino, in njegovo ekipo (pre)velik zalogaj. »Mogoče so spregledali, nisem videl posnetka, glavno da je gol,« je pričakovano povedal Matko.

Čeprav so si konkretno zagrenili in otežili življenje, kar je prvič vidno zaskrbelo Camoranesija, so na koncu izpadli kot zmagovalci, ki zmorejo prebroditi lastne pomanjkljivosti.

Vendar vse je povedal z izjavo, da je resda težka dobivati zadetke, ampak »danes se je videlo, da smo prava klapa, stopimo skupaj in na koncu tudi zmagamo.« Čeprav so si konkretno zagrenili in otežili življenje, kar je prvič vidno zaskrbelo Camoranesija, so na koncu izpadli kot zmagovalci, ki zmorejo prebroditi lastne pomanjkljivosti.

Delovalo je kot odraz samozavesti. Morda se napake resda ponavljajo, golov je preveč, toda očitno je bil poraz z Muro dovolj močna lekcija, ko se nikakor niso pobrali. Tokrat so se, kakor so se že v ponedeljek tudi v Kidričevem pri Aluminiju (1:3). Tam je reševal z obrambo enajstmetrovke reševal Ažbe Jug, ki je tokrat storil hudo napako, tokrat pa je zalegla želja najbrž prav vsakega, da bi zabil. Štirje goli, štirje strelci. Tekma, ko še Špiro Peričić zabije in Maribor zmaga.

2. Camoranesi tokrat ni hvalil igre

Kljub zmagi je bil Camoranesi tisti, ki je naš(t)el napake. Ne da bi jih razgaljal, ampak skriti pa jih tudi ne more. Z razlogom trenerji ne marajo takšnih tekem. Sploh pa Maribor, ker je že deja vu, ko prejmejo gol iz praktično prvega predložka. Kot da bi Sven Šoštarič Karić in Dario Kolobarić prekopirala Luko Bobičanca in Nina Koutra. »Smo ekipa, ki zabija, to je vidno, problem pa je v tem, da naše tekme postanejo zahtevne, ko pride nasprotnik do prednosti, kar se nam je nekajkrat že zgodilo in je nato težje nadaljevati.« Ni govoril na pamet, ni le našteval. »S Koprom ali Sežano sta bila taki tekmi, ko smo dobili gol iz prvega predložka. Tekma postane večji problem, kot bi morala biti.«

Ko smo Camoranesija kdaj prej vprašali, zakaj moštvo redno prejema zadetke, so bili njegov prvi odgovor dvignjeni prsti. Češ, mi smo jih dali več. Ampak že pri zmagah, kot je bila prva nad Bravom s 4:1, se je težko skrilo napake v obrambi. Nato je prišel do podobne ugotovitve, kot je že Sergej Jakirović analiziral še lansko moštvo. Gole prejemajo iz napak, ki se ponavljajo.

Ko smo Camoranesija kdaj prej vprašali, zakaj moštvo redno prejema zadetke, so bili njegov prvi odgovor dvignjeni prsti. Češ, mi smo jih dali več. Ampak že pri zmagah, kot je bila prva nad Bravom s 4:1, se je težko skrilo napake v obrambi. Nato je prišel do podobne ugotovitve, kot je že Sergej Jakirović analiziral še lansko moštvo. Gole prejemajo iz napak, ki se ponavljajo. Zdaj je bil prvič tudi Camoranesi bolj zgovoren. Po treh prejetih golih – prvi Kolobarića, ki je gladko zabil z glavo po lepem predložku, drugem Tončija Mujana, ko je našel šibko točko Juga, in tretjem Šoštariča Kariča po gneči v kazenskem prostoru – mu ni ostalo drugega.

»To je nogomet, stvari se pač zgodijo, nam pa dogajajo. Spomnimo se Mure, ki nam je zabila iz prvega predložka. Koper je igral in dobil penal na protinapade, Aluminij je dobil penal na protinapad, danes Domžale. To moramo odpraviti, neprimerno nam otežuje nadaljevanje tekme.« Očitno štab že shranjuje napake v kompilacijo. Kar je dobro. Še boljše bo, če bo kompilacija posnetkov čim krajša. Moštvu pa bo moral postati resen cilj, da ohranijo mrežo nedotaknjeno še proti komu drugemu, kot zadnjemu v ligi (Gorica). Resda štoperja zabijata, tokrat Peričić, toda pri golu Kolobarića je že Mitrović usodno okleval, pomagalo pa ni niti zamujanje peričića. Ironično je deloval Pihler, začasni štoper, še najmanj negotovo.

3. Ena konkretna menjava je tokrat zadoščala.

Prvič v sezoni je Maribor ponovil prvo postavo. Ni bilo pa prvič, da je Camoranesi štedil, okleval, tuhtal z menjavami. Opravil je le eno res konkretno, ko je v slačilnici ob polčasu ostal šepajoči branilec Mitrović, v igro je šel pa Aljša Matko. Z menjavo je trener zadel. Vsaj na koncu se je tako izkazalo, potem ko je dolgo okleval in verjel, da bo preobrat že prišel.

Če bo šlo tako naprej, bo Maribor imel več golov kot zamenjav na tekmi, čeprav bi naj bi bile prav te njegova prednost. Sploh proti Domžalam, ki so jim po dveh tekmah premora vidno pohajale moči, niso še povsem kompletni po številnih okužbah s koronavirusom. Ampak menjava ob polčasu je pokazala, da se z eno potezo, zelo potrpežljivo potezo, lahko dobi tekmo.

Če bo šlo tako naprej, bo Maribor imel več golov kot zamenjav na tekmi, čeprav bi naj bi bile prav te njegova prednost. Sploh proti Domžalam, ki so jim po dveh tekmah premora vidno pohajale moči, niso še povsem kompletni po številnih okužbah s koronavirusom. Ampak menjava ob polčasu je pokazala, da se z eno potezo, zelo potrpežljivo potezo, lahko dobi tekmo. Sploh, če opravi ena menjava dvojno funkcijo. Camoranesi je tokrat rade volje priznal, da je spremenil sistem – iz 3-4-3 v nekakšen 2-5-3, ki je sicer temeljil na 4-3-3 –, potem ko je doslej vneto ponavljal, da sistem nima ključne vloge. Tokrat je tudi ni imel, se bo pa moral odločiti, kaj bo naredil z bočnima: Denisa Klinarja bi težko hvalil kot pred tekmo, Martin Milec pa se pošteno išče v tem sistemu.

 4. Vrnitev po koronavirusu

Aljoša Matko je sam povedal, kako se je vrniti po karanteni zaradi koronavirusa, ki je močno zdesetkal Domžale. »Seveda je bilo težko, doma sem treniral, klub mi je omogočil kar nekaj stvari. Treniral sem s kondicijskim trenerjem, stran od ekipe, da sem se čimprej vrnil v ritem. Trener mi je dal priložnost, da sem zaigral po nekaj časa.« Jasno mu je bilo, kakšna je njegova naloga: zabiti gol. »Ker sem napadalec,« je pristavil. In storil, kar napadalci morajo storiti. Zabil za zmago.

Vijoličasti so doslej zaradi koronavirusa ostali še brez Alexandra Cretuja, katerega izostanek zlagoma izkorišča Blaž Vrhovec, tokrat raje v vlogi podajalca kot avtorja strelov čez gol.

Vijoličasti so doslej zaradi koronavirusa ostali še brez Alexandra Cretuja, katerega izostanek zlagoma izkorišča Blaž Vrhovec, tokrat raje v vlogi podajalca kot avtorja strelov čez gol. Dolgo je že odsoten tudi Ilija Martinović, ki manjka morda bolj, kot bi pričakovali pred dvema mesecema. Camoranesi je vmes v obrambi sicer odpisal najprej Luko Koblarja, zdaj pa očitno še Žana Kolmaniča, ki ga tokrat ni bilo niti v kadru.

5. Zanašati se na »tekmovalno« ligo dolgoročno ni varno

Ko je Koper popoldan zmagal pri Olimpiji (1:2), je postal prvo moštvo, ki je povezalo tri zmage v letošnjem prvenstvu. V enajstem krogu. Ni čudno, da je lestvica tako stiščana, povrhu je Tabor komaj prvič letos remiziral, Mura je prva, ki ni klonila na Štolfi.

Maribor je z zmago proti Domžalam prvič letos povezal komaj dve zmagi zapored. Ker sledita po reprezentančni pavzi gostovanji pri Bravu in ranjenem Celju ter prihod Tabora v Ljudski vrt pred derbijem v Stožicah, vse v ritmu sreda-sobota, se po negotovem uvodu v sezonu pozna jesen zdi kot najboljša priložnost v sicer strnjeni borbi za naslov jesenskega prvaka.

Maribor je z zmago proti Domžalam prvič letos povezal komaj dve zmagi zapored. Ker sledita po reprezentančni pavzi gostovanji pri Bravu in ranjenem Celju ter prihod Tabora v Ljudski vrt pred derbijem v Stožicah, vse v ritmu sreda-sobota, se po negotovem uvodu v sezonu pozna jesen zdi kot najboljša priložnost v sicer strnjeni borbi za naslov jesenskega prvaka.

Uradno naj bi prvi del sezone trajal kar do 19. decembra, kakor je zapisano v razporedu tekmovanja. Več tekem naj bi vijoličastim načeloma koristilo, ampak obenem se tokrat zdi, da reprezentančni premor ni prišel v idealnem trenutku in se zdita tekmi z Muro in Kopru od zadnjega premora resno zamujeni priložnosti. Camoranesi pa zdaj ve, kje so težave moštva. Igrajo kot moštvo, a tudi prejemajo gole kot moštvo. Trenuten recept je bil: zabiti enega več.

 

Camoranesi o izjavah Zlatka Zahovića: »Ne bi komentiral«

Po tekmi je Mauro Camoranesi dobil vprašanje, če komentira izjave Zlatka Zahovića za Sportal, kjer je na njegov račun padlo kar nekaj kritik iz ust bivšega športnega direktorja. »Ne bi komentiral. Njegova pravica je, da izrazi svoje mnenje,« je bil kratek Camoranesi.