Obrežni pas Drave obrašča spontana vegetacija, tudi številni mehki listavci, kot so topoli in vrbe, katerih lubje in poganjki so specialiteta na bobrovem jedilniku. Na južnem delu valobrana je rečni tok tudi najpočasnejši na otoku in zato ni nenavadno, da ravno na tem delu opažamo največ sledi prisotnosti bobra. Jezove bober dela samo na plitvih vodotokih, da dvigne gladino in s tem poveča globino.

Se pa je lesarski mojster nedolgo nazaj zelo približal samemu mestu.

Najlažje ga lahko opazujemo ponoči oziroma zvečer

Najlažje ga opazujemo z obrežja ali plovila – zvečer ali ponoči. Saj je ponoči najbolj aktiven. Če ga sprehajalci opazijo, naj pri tem tudi ostane – opazovanju namreč. Bober je do ljudi zadržana žival, opazimo pa kaj je bober s svojo prisotnostjo v okolju naredil. Tudi tu velja opozoriti, da ne gre za “škodo”, ki jo merimo v človeškem smislu, ampak je bober naravni vzdrževalec rek.

Kako se lahko drevesa pred bobrom zaščitijo?

S tehničnimi ukrepi lahko njegove vplive na obrežno drevje, brežine in premoženje ljudi zmanjšajo ali preprečijo. “Je pa pomembna komunikacija, spoštovanje, da so obvodni pasovi prosti in razumevanje, da bober ljudem ne ‘povzroča škode’, ampak išče hrano, ki jo je morda človek nekoliko nerodno nasadil prav v njegovo življenjsko okolje,” so za nas pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave.

Drevesa se lahko zaščitijo s premazi ki vsebujejo peščene delce, s kovinskimi mrežami, z ograjami in ostalimi fizičnimi ovirami. Podobno so storili tudi z mladimi brezami in najstarejšo trto, ki uspeva nedaleč stran od Drave.

Ureditev Lenta vpliva na bobra minimalno

Trenutna dela zaradi gradnje brvi in ureditev Lenta minimalno vplivajo na bobra, saj območje Lenta že zaradi utrjenih brežin, kamnometa in pomanjkanja zarasti ni primeren niti bistven del njegovega življenjskega okolja.

Bober je verjetno prisoten na celotnem območju Drave

Na Zavod RS za varstvo narave so za nas pojasnili, da točnih podatkov o tem, koliko bobrov živi ob Dravi nimajo, ker se uradni monitoring za bobra ne izvaja. “Govorimo lahko o predvidevanjih. Tako je na območju mesta Maribora verjetno prisotna ena družina in/ali kakšen migratorni posameznik,” so dodali.

Tudi točnega podatka iz pisnih virov pred 18. stoletja nimajo. “Predvidevamo, da je bil prisoten na celotnem območju reke Drave. Na Dravi je bila iztrebljena zadnja družina bobrov pri Borlu okrog 1750. V ustreznih razmerah in ohranjenih rekah ena bobrova družina zavzame teritorij okrog tri kilometre reke. Več o zgodovini bobra v Sloveniji najdete na zgornji spletni povezavi,” so še pojasnili.

Lesarski mojstri imajo radi urbano bližino

Bobru urbana bližina zelo ustreza predvsem zaradi pestrosti obrežnega habitata in še posebej obrežnega pasu z njivami, vrtov in sadovnjaki, ki predstavljajo njihov vir prehrane. V nekaterih drugih mestih, kot je na primeru Novo mesto, najdemo kar nekaj bobrovih družin, ki domujejo v “mestnih središčih”.

Kljub temu, da so števili ob Dravi opazili bobra, ni nujno, da je v bližini tudi bobrišče. Jesen je tudi čas migracij ter iskanja novih teritorijev. Večkratno opazovanje in predvsem sledov njegove prisotnosti pa so dokaz naselitve. Bobrova domovanja so lahko bobrišča – zunanje strukture iz vej na obrežju z vhodom iz vode, na območjih poplavnega vpliva, kjer so brežine strem in segajo izven poplavnega vala, pa naredi samo podzemske brloge brez zunanjih struktur.

Iztrebljen, potem pa znova naseljen leta 1998

Bobra so do začetka 20. stoletja je v večjem delu Evrope že iztrebili. V Sloveniji so bili najdeni ostanki bobra v številnih arheoloških nahajališčih. Bober se je obdržal na našem ozemlju vsaj do 18. stoletja. V pokrajinskem muzeju Ptuj hranijo sliko, na kateri piše, da gre za zadnjega svoje vrste, ubitega l. 1643 pri Vurberku.

“Bober ni nevaren ne ljudem ne živalim. Je rastlinojeda živalska vrsta, ki je bila v preteklosti pri nas splošno prisotna in se sedaj postopoma, ter po naravni poti vrača v vse naše vodotoke. Je ključna vrsta v ekosistemu, saj s svojim delovanjem izboljšuje ekološko stanje voda in življenjskih okolij različnih vrst rastlin in živali,” so pojasnili na zavodu.