Če bodo zanamci brskali, kaj se je leta 2021 dogajalo v Mariboru, bodo v tem tekstu našli ultimativni izbor. Malo specifičen, res je, nekoliko subjektiven, ampak tudi zelo pregleden. na enem kupu to, kar “smo bili” v Mariboru v letu 2021.

Kar so bili nekdaj almanahi, so zdaj tašni sestavki. Haha, seveda pretiravamo, samo ni to bolje, kot če bi bili začeli, da je leto zaznamoval koronavirus? In da smo v pričakovanju supervolilnega leta? Je, ne? Seveda je. V popkulturnem izboru smo vam že ponudili jagodni izbor popkulturnih presežkov, v osrednjem pregledu leta pa zdaj vse tisto, kar se je odmevnega dogajalo, videlo, zaznalo v Mariboru v letu 2021.

Pregledi Maribor(24) v 2021
Popkulturni Maribor
• Politika, gospodarstvo, promet
• Športni Maribor

Spodobni praznik. Praznik Mestne občine Maribor (20. oktobra, preden boste šli guglat) je nekaj, kar morda z glave ne vemo kar tako (Maribor ima sicer še štiri spominske dni, čisto tako za spomin: najdete jih tukaj). Ampak letošnjo izvedbo smo vseeno dali na začetek pregleda leta, ker je vseeno neke vrste novost. Morda bo 20. oktober poslej bolj »znan«. Mogoče kot neke vrste uvertura pred štajerskim novim letom? No, kakorkoli, na izhodiščnih točkah so s letos zbrali pohodniki in povzpeli na pet vrhov: Piramido, Trikotno jaso, Lovski dom Malečnik, Urbana in Meranovo. Na vrhovih so jih pričakali koncerti, kresovi, svetlobni snopi in veselo druženje. »Samo enkrat je prvič in vsi tukaj ste del zgodovine!« je v luči kresov in snopov pompozno zakoličil župan Saša Arsenovič.

Častni občan. Pisatelj Tone Partljič je postal častni občan. Tudi uradno. Ker je to že itak doooolgo. Za vse možno, kar je dosegel, mi pa smo navdušeni tudi zato, ker so njegove ture po mestu živa enciklopedija – parira lahko kvečjemu zgolj in samo Rajzefibe ali stanovski kolega Demšar. Vidimo ga na tekmah NK Maribor, srečamo ga na prireditvah in tudi za Maribor24 si je vzel čas za intervju. Partljič je povrhu v top pisateljski kondiciji: v branje predlagamo letošnjo knjigo Ljudje z otoka, kjer Partljič pokaže, da zgodbe obvlada tudi v povsem drugem okolju, kamor sicer hodi letovat.

Okno & Bolšjak!

Redni rubriki Ok(n)o mesta in Najboljše z bolšjaka. Že lani smo začeli odpirati ok(n)o mesta, kjer popisujemo takšne in drugačne mestne dogodivščine, letos pa smo dodali še zgodbe s kultnega bolšjaka.

Pieteta. Rudolf Maister ima končno spomenik, grobnico, ki sicer ne bo nikdar takšna, kot si jo je bil zamislil mojster Plečnik – ki bi se mu bilo milo storilo, ko bi viel vidi, kaj se dogaja z notranjo ureditvijo kapele na Taboru, njegovega edinega dela v našem mestu –, toda zdaj je družinska dediščina vredna pietete, slovesa, spomina. Končno.

Nepieteta. Jurčičev spomenik. Pa ravno njegovo leto je. Ubogi Josip. Že tako je v Mariboru spal kar v uredništvu Slovenskega naroda. Letos pa so ga še »poštrihali«. Vsaj razstava, dogodki, branja so omilili in vsaj malo olepšali njegovo bogato zapuščino.

Vavčerji, banka in superračunalnik

UKC Maribor. V letu, ko je bilo zdravje prva, včasih pa glavna in edina tema, je bil mariborski UKC toliko bolj v ospredju. In ponudil… Od junakov do odhodov. Od tistih, ki so svrarili, da Maribor ne bo Bergamo (Gregor Prosenc), do odhodov (Vojko Flis) ali omejenega delovanja (Matjaž Vogrin).

Najdražja elektrika. V Mariboru smo čez noč, ne pa preko palca ugotovili, da plačujemo najdražjo elektriko v državi. Kar smo izvedeli ravno, ko je padel prvi sneg, temperature pa pod ničlo. Reakcija je bila silovita: oditi je moral Alan Perc, direktor Energetike Maribor, mestni svet pa je za socialno ogrožene podprl energetske vavčerje… V višini 15 evrov.

Zamenjava. Boris Sovič ni več direktor Elektra Maribor. Menjava je prišla na, em, martinovo. V paketu, kot se je izkazalo. Izjava, da je bila menjava politična, je morda res odmevala, je pa dejstvo, da gre še vedno za eno bolj prepoznavnih mariborskih znamk.

Prodaja. Nova KBM ni več v lasti Američanov. Nak. Po združitvi z Abanko in celostno grafično prenovo, ki je bila v bistvu precej skromna, bo naslednja precej bolj opazna. Nova KBM je namreč že pol leta v lasti madžarske OTP. Čakamo na naslednje ukrepe. Če sodimo po združitvah v tujini, se lahko zgodi nemogoče in bo banka odeta v – zeleno.

Operativnost. Dobili smo popolnoma operativen Javni holding, je pa res, da na konkretne učinke še čakamo. Letos glavna novica je bila, da je Lidija Pliberšek odšla z mesta direktorice.

Superračunalnik. Zagnali smo najbolj sposoben računalnik. Ja, v Mariboru.

Prenove tu, prenove tam

Turneja. Župan je z ekipo obredel mestne četrti. Odmevno? Ja, gotovo. Koristno? Ko gre za kontriranje očitkom, da ga zanimajo samo »firtli«, kjer ima njegovo (bivše) podjetje nepremičnine, zagotovo. Učinkovito? Odgovor bo dalo prihodnje leto, mi pa upamo, da ne zgolj volitve.

Prenovljen Ljudski vrt. Zdaj je takšen, kot… Ne, nikdar ni bil v celoti zamišljen kot tak, ampak nek kompromis je. Zahodna tribuna je prenovljena, stala je več, kot je bilo predvideno, nekoliko pa bolščijo številni VIP sedeži, ki na boljšo zasedenost še čakajo. Doslej so jih bolje napolnili reprezentanca, ki se je po šestih letih vrnila, in, khm, Mura.

Prenovljen Sodni stolp. Tole gre v sklop celovite prenove Vojašniškega trga, ki je blizu objektom v lasti župana, ampak nas je vseeno kar presenetil prvi sprehod. Koncerti v sklopu Festivala Lent so pokazali, da so zračne line morda res del originalne zasnove, toda sila nepraktičen (dež, vročina, hrup).

Prenovljeno igrišče. Goran Dragić je – po domači Ljubljani – odprl povrhu pametno igrišče tudi v Mariboru na Taboru. Ne le lepa, ampak sila dobrodošla pridobitev. Kapo dol.

Čakamo še vedno na… 

Prenova, na katere smo čakali. Glavna lekarna pri bolnišnici je naposled dokončana. Lična in večja ter z novo proceduro z listki, ki, vsaj po izkušnjah, se je še učimo. Saj podobno je tudi v glavnem laboratoriju v UKC Maribor.

Prenove v teku. Če (bo)ste želeli po promenadi v Mestnem parku, ni oziroma ne bo šlo. Tam je sicer bilo običajno prav v božičnem času še toliko bolj okrašeno. Poteka prenova, ki bojda ne bo na videz tako drugačna. Stekla je tudi prenova dotrajanega Čeligijeva stolpa. Sicer pa se je selila Rotovška knjižnica, pogumno še preden je prišla iz Ljubljane za Maribor naposled dobra vest, da so zagotovljena (tudi) državna sredstva. Evropski denar pa je zagotovljen za težko pričakovano prenovo Dravske promenade in Lenta. Začela se je prenova Gregorčičeve.

Pozabili smo že skoraj. Na križišču Ljubljanska-Proletarske brigade je tekla hotrikulturna prenova. Dalj časa se je prenavljal rondo pri t.i. Qlandii, ki je vmes spremenila latnika in ime. Imamo nove klopi ob nabrežju Drave.

Peskovnik in igrala

Lepe zgodbe. Nova igrala na Teznu. Novi peskovnik na Taboru za otroke, ki so zbirali denar.

Nečudež. Srednji bazen v Pristanu še vedno nima ne vode, kaj šele kopalcev. Pa je rok že potekel. Edino, kar nam ostane, je upanje. Potrpljenja že dolgo ni več.

Razočaranje. Kaj drugega kot to, da je martinovanje znova odpadlo. Če smo se z Zlato lisico nekako sprijaznili, čeprav zdaj ne vemo več, zakaj točno sekajo drevesa na Pohorju tako pozno, da bomo spet stiskali pesti za gospo zimo, se s tem, da nam štajersko novo leto odpade… Ne bomo.

Promet, o, ta promet!

Parking šok. Da je plačljivega parkiranja vedno več, bo ena od prometnih zgodb, ki jih podpisuje letošnje leto. Plačljivo parkiranje pod Pohorjem je bilo uvedeno in zelo odmevalo. Vse bolj se širijo tudi parkirne cone.

Prometna dobrodošlica. Od oktobra je prevoz z mestnimi avtobusi Marproma za upokojence brezplačen. Aja, pa naposled je dokončano in po novem tudi semaforizirano križišče Meljske ceste in Ulice kraljeviča Marka, kar je, kolikor je prešteto, osemdeseti semafor v Mariboru.

Adijo, ležeči policaj. Ko smo že janurja pisali o največjem prometnem izzivu leta 2021 v mestu, ko smo prehitro, četudi počasi, zapeljali čez ležeči policaj na Ulici pariške komune, je to odmevalo. Zelo. Slej ko prej smo imeli intervju celo s podžupanom! No, povrhu pa je ležeči policaj postal zgodovina.