Poglejte si, kakšen je po enoletni prenovi, vredni 963 tisoč evrov, videti prenovljen Sodni stolp. Po novem kar dva odra, dih vzame povsem nova galerija v novi zgornji etaži. Ampak ključno vprašanje zdaj je: kaj se bo – razen Festivala Lent – tam dogajalo?

Dišalo je še zelo po novem. Zelo. Na črnih, legendarnih Rex sedežih je bila še plastična prevleka. Pod točilnim pultom še brez pijače. Na stenah še nobenih slik. Toda Sodni stolp je po dokončani enoletni prenovi pripravljen.

Po novem bo imel kar dva odra. Investicija, vredna 963 tisoč evrov, je namreč prinesla povsem nov zgornji galerijski prostor. Učinek? Vau. Res. Ne pretiravamo. Ampak ključno vprašanje zdaj je: kaj točno se bo dogajalo v Sodnem stolpu?

Prej le Lent in kakšen film

Doslej je namreč Sodni stolp bolj ali manj oživel le za Festival Lent, ko je zvesta publika použila ambient in vpijala zlastni etno in jazz koncerte. Vrste so bile včasih do ven, skoraj do Benetk, tapisonska podloga je dišala po kvaliteti in vedno se je dobilo brezplačne slane ribice.

Občasne filmske projekcije, ki so se zgodile, pa so zgolj porajala dolgoletna vprašanja, zakaj ni prostor še bolj(e) izkoriščen. Razlogov je bilo veliko: od pomanjkanja ogrevanja in sanitarij do dotrajanosti objekta.

No, sodba Sodnemu stolpu o prenovi je padla v sklopu celovite, okrog 6 milijonov evrov vredne prenove Vojašniškega trga z objekti. In zdaj, ko je prenova končana, čaka »le« še na dogodke in obiskovalce.

Center Minoriti – mini Križanke

»Končno smo prišli tako daleč, da lahko ta kulturnozgodovinski objekt (pre)damo v novo funkcijo,« je ob medijskem ogledu stolpa povedal Teobald Pajnik, vodja projekta Službe za razvojne projekte in investicije. Skupaj z Alenko Iskra, podžupanjo Mestne občine Maribor za področje kulture, sta poimenovala celoten kompleks, kakor se bo neuradno po novem imenoval Center Minoriti, kar za »mini Križanke«. Sem spadajo Minoritska cerkev, avditorij Lutkovnega gledališča in kompletna prenova Vojašniškega trga z Muzejem najstarejše trte na svetu.

Objekti so namreč med seboj sedaj povezani, saj možen prehod iz Sodnega stolpa do avditorija Lutkovnega gledališča, kjer so med Festivalom Lent potekali after-partyji in kjer je bil lani poletni KGB. Med obema etažama so namreč naredili preboj, potem ko so sprva presenečeni odkrili zasuta originalna vrata stolpa. Sedanji vhod je bil namreč dodal mnogo kasneje. Kar pa ni bilo edino presenečenje, še zdaleč ne. V spodnjem delu so odkrili zazidan portal, v tleh so prav tako naleteli na vodnjak.

Stena, poglobljena tla, ogrevanje

Ključne novosti so poleg nekoliko drugačne postavitve predvsem odrska stena in poglobljena tla za sedeže, ki pa jo je moč izravnati z osnovno podlago. Prav tako so na voljo pod markantnimi obki tudi sanitarije ter garderobe za nastopajoče. Gretje, ki je doslej manjkalo, je dograjeno le v pritličju, v galeriji bo zgolj nekaj panelov, povrhu so v zgornji etaži nezagrajene ostale lesene strešne lopute.

Zanimivosti o Sodnem stolpu

  • Zgrajen je bil kot obrambni stolp leta 1310
  • Na novo so ga pozidali leta 1540 in pokrili s stožčasto streho, ki je pogorela v 17. stoletju
  • Večkrat je bil pozidan, resesančna gradnja sega do vrha oken
  • Kljub imenu so ga večinoma uporabljali v obrambne namene

Problematična je pa še naprej požarna varnost, saj bi moral objekt imeti še kakšen izhod, vendar zavod ni dovolil nobenega posega zaradi zaščitenosti objekta. Ker ni dodatnega izhoda, so omejitve. »Zato bodo na prireditvah varnostniki, ki bodo usmerjali udeležence,« je napovedal Pajnik. Sten niso smeli obdelovati, saj zavod zahteva ohranitev objekta, kakršen je. »Po moje to ni najboljše, ker se bodo stene sušile in se drobile.«

In še en zelo praktičen zalogaj. Uporaba stopnic iz spodnjega do novega zgornjega dela. Že če niste pretirano visoki, le bodite pazljivi. Sicer je nameščena deščica, ki vas bo nalahno opozorila, da pazite na glavo oziroma oviro, vendar dodatno opozorilo ni odveč, saj so opeke lahko kljub starosti res ostre, trk pa ne tako nedolžen, sploh pri spuščanju. »Zato je tukaj ta tabla. Boljše, da se butneš vanjo kot v obok,« se je nasmejal Pajnik.

Spodaj do 100 obiskovalcev

Prenova se je sicer začela pred letom dni po načrtih projektanta Jurija Kobeta (Atelier arhitekti) in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je predpisal kulturno varnostne pogoje za prenovo objekta. »Kdor je kaj takega kdaj prenavljal, ve, da je blazno težko koordinirati posege, ki so potrebni in dovoljeni. Imeli smo težave pri prenovi zunanjosti, ampak smo uspeli prenovo spraviti pod streho,« je povedal Pajnik.

Vrednost prenove je bila 963 tisoč evrov, 80 odstotkov bo evropskih sredstev. Zato je toliko bolj konkretno vprašanje, kaj in tudi kako se bo v stolpu dogajalo. »Glede same funkcije bo v spodnjem delu namenjen manjšim prireditvam, predavanjem in uprizoritvam, torej koncertom in predstavam, zgornji pa izobraževalni in galerijski dejavnosti. Ampak glede na oglede kulturnih zavodov in producentov mislim, da bo tudi zgoraj zelo veliko prireditev.«

V spodnjem delu je predvidena kapaciteta do 100 obiskovalcev. Toliko imajo črnih (legendarnih rex) sedežev, čeprav trenutno še niso postavljeni vsi. V zgornji galerji bodo bolj stojišča, a si lahko prireditelji omislijo tudi preklopne sedeže. Trenutno kapaciteto nižajo ukrepi zaradi Covida-19.

Potrebne bo precej koordinacije

Znano je že, da Narodni dom ne bo upravljal s Sodnim stolpom. Kdo torej bo? »Spreminjamo organizacijsko shemo delovanja tega kompleksa, ki presega samo poslanstvo Lutkovnega gledališča Maribor. Precej koordinacije in novih vsebin bo potrebnih za umeščanje v vse te prostore, v kar vključujemo tudi Minoritsko cerkev, zunanji prireditveni Avditorij ter Sodni stolp in en del Muzej najstarejše trte na svetu,« je dejala podžupanja Iskra.

Ciljne vsebine v Sodnem stolpu bodo predvsem glasbeni dogodki, prav tako predvajanje filmov. »Zadevo preizkušamo, v juniju bo stolp zaseden z dogodki Festivala Lent in Festivala Borštnikovo srečanje. Sicer pa se intenzivno polni urnik že do konca leta. Konkretneje o ciljih, vizijah in vsebinah bomo povedali v naslednjih mesecih, ko bomo z ekipo Lutkovnega gledališča, Urada za kulturo in mladino ter Narodnega doma dokončno definirali program.«

Koliko sredstev za program?

Poseben, nov zavod torej ne bo ustanovljen, bo pa Sodni stolp samostojna produkcijska enota. Iskra predvideva, da bo potrebne ogromno koordinacije, še zlasti, da bo dodatno okrepljena blagovna znamka Kulturno prireditveni center Minoriti, kamor bo Sodni stolp tudi spadal.

Za vse programe mora ustanovitelj, torej občina, zagotoviti sredstva, ki nastanejo z delovanjem. »Zaenkrat je to še v fazi zaključka investicije. Uporabno dovoljenje je tukaj, začeli se bodo dogodki, ni pa še zaključen prenos objekta. Terminski plan je, da se vse to izvede po poletju

Sicer pa so ocenjeni stroški za delovanje do konca leta na 5.000 evrov za stroške štirih mesecev obratovanja.