Na podfinanciranost Mestne občine Maribor se sicer opozarja že vrsto let, na občini pa se s problematiko aktivno ukvarjajo že od leta 2016.
V opozorilih državi je tako oster tudi župan Arsenovič, ki je v zadnjih mesecih, sploh po tem, ko so se številni projekti zaradi finančnih težav občine ustavili, večkrat poudaril, da je sedanji sistem financiranja nevzdržen in niti približno zadosten.
Po drugi strani na Ministrstvu za javno upravo zagovarjajo trenutni sistem financiranja ter opozarjajo, da sredstva primerne porabe, na katera se sklicujejo v MO Maribor, pomenijo zgolj polovico vseh občinskih virov, občina pa mora imeti pri preostali polovici sama aktivno vlogo.
Podfinanciranost – mariborska plat
Če pogledamo finančne podatke, ki jih z nami delijo na MOM, slednji podfinanciranost Mestne občine Maribor več kot potrdijo. Če je bil Maribor v letu 2018 za zakonsko obvezne naloge primoran odšteti 71.535.310,62 evrov, je za pokritje slednjih od države prejel le 52.367.051,00 evrov, razlika pa je tako znašala -19.168.259,62 evrov.
Pregled prihodnjih let razkrije vedno večji prepad med stroški zakonsko obveznih nalog ter državnega financiranja vse to rebalansa leta 2023, ki pokaže na kar 98.668.586,75 evrov stroškov zakonsko obvezanih nalog, le 65.294.238,00 evrov državnega financiranja ter torej kar 33.374.348,75 evrov minusa.
»S problematiko podfinanciranosti se aktivno ukvarjamo od leta 2016,« pojasnijo na MOM ter nam opišejo ozadje prikazanih finančnih podatkov: »Izračun temelji na določilih Pravilnika o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin ter metodologijo za izračun povprečnih stroškov.«
Dodajo še: »Pri izračunu seštejemo stroške izvajanja podprogramov, ki se financirajo v skladu s pravilnikom iz dohodnine in se nanašajo na izvajanje zakonsko obveznih nalog, ter odštejemo postavke, ki jih določa 3. člen pravilnika.«
Odgovor je jasen – za MOM bi bila ustrezna višina sredstev, ki je potrebna za izvedbo vseh zakonsko obvezanih nalog, kar bi pomenilo, da bi morala v minulem letu mariborska občina od države prejeti skoraj 34 milijonov evrov več.
Kako so občine v Sloveniji sploh financirane?
Financiranje občin za vse slovenske občine ureja Zakon o financiranju občin, pri čemer tri četrtine prihodkov občin predstavljata dohodnina ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Viri financiranja slovenskih občin so dohodnina; davek na nepremičnine, do uvedbe tega davka pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča; davki na dediščine in darila, igre na srečo, promet nepremičnin in drugi, ki v celoti pripadajo občini, na območju katere so glede na lego predmeta obdavčitve ali stalnega prebivališča zavezanca pobrani; občinske takse, prispevki, samoprispevki, okoljske takse, globe; koncesijske dajatve; plačila za storitve javnih služb; državne dotacije in EU sredstva ter zadolževanje.
»Sistem financiranja občinam zagotavlja tolikšen obseg sredstev, da lahko z njim zagotovijo izvajanje svojih ustavnih in zakonskih nalog,« pojasnijo na Ministrstvu za javno upravo ter nadaljujejo:
»Sistema financiranj občin temelji na značilnostih abstraktne občine in ne posamezne občine ali skupine občin na način, da sistem ustreza večini občin. Eno temeljnih načel sistema financiranja občin v pogojih zelo raznolikih občin je solidarnost, kar pomeni, da tudi finančno najšibkejše in prebivalstveno najmanjše občine lahko izvajajo vse svoje naloge in pristojnosti in storitev za prebivalce.«
»Domnevno nezadostno financiranje občine«
Na Ministrstvu za javno upravo odgovorijo tudi na očitke o podfinanciranosti Maribora, pri čemer poudarijo, da se pri interpretaciji »domnevno nezadostnega financiranja občine«, kot se izrazijo, pozablja na več dejstev.
»Upravljanje z občinskim proračunom temelji na enakih načelih kot za državni proračun: vsi prihodki so namenjeno vsem odhodkom. Poudarjanje enih prihodkov in primerjava odhodkov je zato brezpredmetna,« pojasnijo in nadaljujejo:
»Financiranje občin temelji na t. i. abstraktni občini, ki ustreza večini občin, ne pa konkretni posamezni občini, čemur je pritrdilo tako Ustavno sodišče kot tudi Računsko sodišče. Sistem financiranja na podlagi zagotovljene porabe (tj. kolikor porabiš, toliko dobiš) ni skladen ne z javnofinančnimi načeli, niti z ZFO, niti z Evropsko listino lokalne samouprave.«
Na Ministrstvu za javno upravo tako razložijo, da se primerna poraba občinam določi na podlagi načela solidarnosti, iz navedenega pa izhaja, da ene občine prejmejo več sredstev glede na pobrano dohodnino, druge manj.
Dodajo: »Med temi MO Maribor sodi v tretjino tistih, ki solidarnostno prispevajo drugim občinam. To ni slabost, pač pa prednost sistema, ki temelji na velikem številu majhnih občin.«
Občina mora imeti aktivno vlogo
Ministrstvo za javno upravo tako opozori na širšo sliko finančnega stanja MO Maribor: »Sredstva primerne porabe, na katera se sklicujejo v MO Maribor, pomenijo zgolj polovico vseh občinskih virov, pri drugi polovici ima občina možnost sama imeti aktivno vlogo.«
Prav tukaj se, kot to prikažejo na MZJU, v Mariboru zalomi. »Prav pri teh preostalih virih MO Maribor je razvidno, da v primerjavi s primerljivimi občinami pobere na prebivalca manj sredstev,« poudarjajo in navedejo, da MO Maribor v primerjavi z MO Ljubljana pobere za polovico manj nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 10-krat manj občinskih taks, 20-krat manj komunalnega prispevka, za polovico manj prihodkov od obresti, za tretjino manj prihodkov od oddaje stanovanj …
»Prav pri teh preostalih virih MO Maribor je razvidno, da v primerjavi s primerljivimi občinami pobere na prebivalca manj sredstev.«
Dodajo še, da število v MO Maribor vztrajno pada, in sicer med 500 in 700 vsako leto, kar vpliva tako na primerno porabo kot na nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
