Mestna občina Maribor načrtuje celovito obnovo mestnega parka, vse od Maistrove ulice do ribnika. Prvi del promenade do stopnic je tako že zaključen, urejene so nove tlakovane površine, urbana oprema in javna razsvetljava, poskrbeli pa so tudi za hortikulturno ureditev.
V zeleni del parka v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne bodo posegali, pri načrtovanju zasaditev pa bodo projektanti upoštevali prvotno zamisel soavtorja Nika Stareta o zasaditvi rdečih vrtnic v zgornjem delu promenade.
Dela so stekla septembra lani, izvajalec pa je bil izbran v postopku javnega naročila. Vrednost projekta znaša 2,8 milijona evrov z davkom, od tega je 80 odstotkov sredstev iz Evropske unije.
“Celovita obnova promenade v Mestnem parku bo zaključena meseca maja,” razlagajo na občini.
V parku bodo uredili tudi druge površine
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je sicer pred časom poudaril, da je prenova promenade le del širšega projekta obnove mesta: “Celotna slika je povezava javnega prostora ob Dravi prek srednjeveškega dela mesta v park, iz parka pa v zaledje. Ko končamo z ureditvijo poti do Treh ribnikov, je v pripravi vizija povezave od Treh ribnikov na Piramido. Piramido želimo urediti kot mestni park.”
V mestnem parku bo sicer po besedah župana treba urediti tudi druge poti in površine, nedavno je tako občina pristopila k odstranjevanju dotrajanega bazena, kjer bodo v prihodnje postavili dodatna otroška igrala, ponovno pa nameravajo urediti tudi japonski vrt.
Mestni park danes obsega okoli 54 hektarjev površin. Prve zasaditve segajo v daljno leto 1871, vse od takrat je park priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. Konec 19. stoletja so v park vključili tudi območje Treh ribnikov in leta 1890 zgradili glasbeni paviljon. Park krasijo skulpture in fontane, v njem je tudi otroško igrišče.
Skozi park sprehajalce vodi široka promenada, ki je bila prvič osvetljena leta 1926. Načrte zanjo je v 50. letih prejšnjega stoletja izdelal arhitekt Ljubo Humek. V 80. letih prejšnjega stoletja so jo podaljšali vse do zgornjega ribnika. Sprehajališče ob ribnikih so uredili po zamislih Boruta Pečenka, Toma Pirkmajerja, Nika Stareta in Jožeta Požauka.
