V Zdravstvenem domu Maribor začenjajo poseben projekt za preprečevanje raka želodca s presejalnim testiranjem in z zdravljenjem okužbe s Helicobacter pylori (H. pylori). Evropski projekt EUROHELICAN – Preprečevanje raka želodca z iskanjem in zdravljenjem okužbe s H. pylori v Sloveniji – bosta izvajala Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. S strategijo preprečevanja raka želodca ‘testiraj in zdravi’, ki ga povzroča okužba z bakterijo H. pylori bodo pripomogli k izboljšanju in krepitvi zdravja v Evropski uniji in postavili temelje novega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje želodčnega raka. V raziskavo bodo vključeni pacienti Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
Strašljivih številk ne morejo izboljšati, saj bolniki prihajajo prepozno
Rak želodca je peta najpogosteje diagnosticirana vrsta raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in zabeleženih 800.000 smrti, je na novinarski konferenci predstavil prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja EU4Health projekta EUROHELICAN.
Rak želodca je velik globalni javnozdravstveni izziv, saj ima slabo prognozo. V Evropi se stopnja 5-letnega preživetja giblje med 19 in 30 %. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljši način za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca.
Gre za bolezen, ki prizadene predvsem moško populacijo. Po ocenah NIJZ se bo število bolnikov za rakom želodca v prihodnosti še zviševalo.
“Če pogledamo eno povprečje 2009-2018 imamo na leto nekje 467 novih primerov raka na želodcu, v 61 % pri moških in umre nekje letno 353 oseb, tako, da je petletno preživetje pri nas 29,9 %, kar je dobro v primerjavi z Evropo,” je dejal prof. dr. Tepeš in pojasnil, da te številke ne morejo izboljšati, ker bolniki prihajajo prepozno.
Zakaj je na vzhodu Slovenije toliko več primerov raka na želodcu?
H. pylori je prva bakterija, ki je bila razglašena kot povzročitelj raka in najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca. V sluznici želodca povzroča nastanek vnetja (gastritis), kar lahko privede do razjede želodca in dvanajstnika ter poveča nevarnost za nastanek raka na želodcu. Bakterija je razširjena po vsem svetu, z njo je okužena skoraj polovica svetovnega prebivalstva.
Približno 80 % vseh okuženih je brez simptomov. Pri ostalih so klinični znaki lahko sledeči:
- Razjede želodca ali dvanajstnika,
- bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički),
- tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički),
- zgodnja sitost.
Vzhodna Slovenija pa ima veliko več primerov raka na želodcu. “Okužba korelira z ekonomskim stanjem prebivalcem oziroma predvsem z higienskimi razmerami v zgodnjem otroštvu” je dejal prof. dr. Tepeš in ocenil, da so bile razmere pred nekaj desetletji v tem delu Slovenije očitno slabše kot v drugih delih, kar bi lahko delno pojasnilo, zakaj imamo na vzhodu več primerov raka na želodcu. Moški, ki jih bodo vključili v raziskavo, so se namreč v večini okužili v otroštvu, pred 20-30. leti.
Okuženi bodo povabljeni na zdravljenje
“Evropski projekt EUROHELICAN je 80 % financiran s sredstvi EU in je pod precejšnjim nadzorom, izvedbeno ga nadzoruje Agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HADEA), nadzori nad projektom so številni,” − je dejala prim. Tatjana Kofol Bric, dr. med, spec. javnega zdravja, koordinatorica Delovnega paketa 4 v projektu EUROHELICAN (NIJZ).
Projekt bo prispeval k ustrezni, strokovni, enotni in pravočasni prepoznavi okuženih z bakterijo H. pylori.
“Vprašanja, ki so še odprta, so številna. Mi vemo za umrljivost, vendar pa malo vemo o sami prevalenci okužbe, tudi ne vemo, kako se bo populacija odzvala,” je povedala in pojasnila, da bodo s projektom ugotavljali, ali so izbrali prave pristope, glede na to, da gre za mlajšo populacijo bo namreč veliko komunikacije potekalo po družbenih omrežjih. Okuženi z bakterijo bodo povabljeni na zdravljenje, izvajala se bo standardna terapija, za katero so značilni blažji stranski učinki. V projektu bodo tako spremljali tudi potek zdravljenja.
Izbrani pacienti ZD Maribor bodo vabila prejeli čez nekaj tednov
“Mi zdaj pripravljamo nabor pacientov, ki so stari med 30. in 34. let, ki bodo povabljeni v to raziskavo,” je razložil izr. prof. dr., prim. Jernej Završnik, dr. med. spec., svetnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in dodal, da je v njihovih ambulantah takšnih pacientov 7 tisoč. S posebnimi statističnimi metodami so izbrali 4 tisoč takšnih pacientov, ki bodo dobili vabilo na raziskavo. “Mi računamo, da se jih bo odzvalo 50 %, namreč potrebujemo 2 tisoč pacientov, ki se bodo potem tudi vključili v to raziskavo, ti pacienti bodo dobili osebno povabilo in tudi termin, ko se bodo oglasili pri referenčni sestri svojega izbranega osebnega zdravnika. Tam bodo šli skozi ta vprašalnik in vsakemu pacientu bo potem odvzeta kri, kjer se bo določala serologija na Helicobacter pylori.” Nato bodo lahko videli, ali je pacient z bakterijo okužen ali ne.
Upajo, da se bodo pacienti odzvali v čim večjem številu, saj je to pomembno tako za njihovo zdravje kot za raziskavo, ki bo postavila temelje novega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje želodčnega raka. V projektu lahko sodelujejo samo tisti, ki so izbrani naključno.
Ocenjujejo, da bo teh pacientov 20 %. “Torej od teh 2 tisoč bo približno 400 pacientov, ki bodo pozitivni. Teh 400 pacientov bo potem napoteno k izbranemu osebnemu zdravniku, kjer bodo prejeli terapijo, ki traja 14 dni. O uspešnosti te terapije bodo pa preverjali čez en mesec s takoimenovanim urea dihalnim testom,” je pojasnil izr. prof. dr., prim. Jernej Završnik. Z dihalnim testom se ugotavlja prisotnost okužbe s Helicobacter pylori.
“To je velik zalogaj za nas. Mi smo pripravljeni do te mere, da bomo začeli vabila pošiljati v naslednjih 14. dneh. Potem bomo 10. dni počakali na odzivnost, koliko ljudi se bo odzvalo samih in potem, da pridemo do številke 2 tisoč, bomo po potrebi opravili še individualno telefonsko klicanje pacientov,” še je pojasnil direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor
