Mariborska občina želi v postopku priprave strategije prehoda v krožno gospodarstvo in akcijskega načrta za njeno izvajanje, ki poteka v okviru projekta Interreg Alpine Space Greencycle, pridobiti čim več različnih pogledov. Javnost so zato pozvali, da do 18. aprila s predlogi sooblikuje dokument, ki zajema kar 20 zasnovanih krožnih projektov.

Mariborski izvajalci so kot vodilni partner projekta, v katerem sodelujejo še italijanska, nemška, avstrijska in francoska občina ter štiri okoljske organizacije, na januarski prvi javni predstavitvi strategije predstavili ključne poudarke dokumenta.

V okviru projekta bodo letos v vsakem od sodelujočih mest skupaj izbrali po pet pilotnih projektov, ključni cilji tega procesa pa so ob izdelavi strategije prehoda tudi razvijanje orodij za razvoj krožnega gospodarstva, ki bodo testirana prav na teh pilotnih projektih.

Stroški z odpadki, izguba energije…

Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja požel tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.

Kot poudarjajo na mariborski občini, so podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, ožilje mesta, servis občanom, z uresničitvijo večine projektov, ki so znotraj strategije načrtovani, pa bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 odstotkih živelo krožno. Danes je namreč mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, medtem ko odvečne in izgubljene energije ter prečiščene odpadne vode ne zna uporabiti.

Računajo na finančne vire

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, na mestni občini štejejo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ki je že v gradnji, ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki, upravljanje z odpadno energijo/toploto v smislu vzpostavitve hranilnikov toplote in vračanje prečiščene odpadne vode nazaj v procese ponovne uporabe.

Za uresničitev projektov si v Mariboru obetajo razpoložljive evropske finančne vire, saj naj bi bili po lastnem mnenju pri prijavah projektov tudi doslej zelo uspešni. V sklopu projekta Greencycle naj bi strategija postala edini tovrsten strateški dokument za mesto ne le v Sloveniji, pač pa tudi v tem delu Evrope. Omenjeni evropski projekt bo potekal do leta 2019, skupna vrednost za vse partnerje pa znaša 1,9 milijona evrov.

STA