Začenja se tradicionalni teden gozdov, v okviru katerega se bo pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije zvrstilo več kot 50 dogodkov, namenjenih seznanjanju javnosti o pomenu gozdov in gozdarstva ter izzivih s tega področja. Osrednji dogodek tedna gozdov, ki poteka pod geslom Manj zmot, več znanja o gozdu in spoštovanja, bo v sredo v Mariboru.

Kot poudarjajo v zavodu, bodo na dogodkih v okviru tedna gozdov, ki letos poteka pod geslom Manj zmot, več znanja o gozdu in spoštovanja, poudarili pomen znanja, zaupanja v stroko in spoštljivega odnosa do gozda kot prostora narave, dela učenja, rekreacije in odgovornega gospodarjenja.

"Namen je javnost in medije spodbuditi, da o gozdu presojamo na podlagi znanstvenih dognanj, preverjenih informacij, strokovnega znanja in razumevanja širšega dogajanja v gozdnem prostoru, ne na podlagi hitrih sodb, čustvenih odzivov ali posameznih fotografij, izvzetih iz konteksta, brez razlage," so izpostavili.

Gozdovi pokrivajo več kot polovico Slovenije

Ker je Slovenija izrazito gozdnata država, saj gozd pokriva več kot 58 odstotkov države, odločitve glede razvoja gozdov vplivajo na velik del slovenskega prostora in narave ter prispevajo k varnosti, kakovosti življenja in trajnostnemu gospodarskemu razvoju. "Zato morajo biti te odločitve tehtne, trajnostne in strokovno utemeljene. V javnosti, zlasti na družbenih omrežjih, pa se pogosto pojavljajo pavšalne in neresnične sodbe o gozdu in gozdarstvu. Zato v letošnjem tednu gozdov vabimo javnost in medije, da se o gozdu in gozdarstvu pogovarjamo še več in bolje - z znanjem, spoštovanjem in zaupanjem v stroko," so poudarili v zavodu.

Teden gozdov se uradno začenja danes v Podčetrtku s srečanjem popotnikov na pohodu Evropohod 2026 v okviru gibanja Eurorando.

Osrednji dogodek v Mariboru pri Treh ribnikih

Osrednji dogodek pa bo potekal v sredo v Mariboru pri Treh ribnikih s strokovnim vodenjem po gozdu, na katere bodo udeleženci skupaj z gozdarji preverjali najpogostejša vprašanja in zmote o gozdu, delu gozdarja, obnašanju v gozdu, razumevanju posekov in pomenu mestnih gozdov.

Posamezne območne enote zavoda sicer že vse do začetka maja po vsej Sloveniji pripravljajo še druge dogodke - od organiziranih sprehodov po gozdovih in gozdnih učnih poteh, kolesarjenja po gozdovih do literarnega večera.

Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je ob tednu gozdov izpostavil, da je lahko zavod za gozdove prva točka za pojasnila ljudem glede posegov v gozdovih. "Naloga gozdarja ni samo odločati, ampak tudi razlagati, zakaj je nek ukrep potreben, kaj pomeni za gozd danes in predvsem, kaj pomeni za gozd čez desetletja. Samo aktivno in načrtno gospodarjenje z gozdovi pa ustvarja gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav in odporen na podnebne spremembe. Gozd si zasluži znanje in spoštovanje. In kadar imamo vprašanja o poseganju v gozd, najprej vprašajmo stroko," je poudaril.

V Sloveniji so gozdovi leta 2024 po podatkih statističnega urada pokrivali 58,1 odstotka površine, večina od 7,4 milijona neto kubičnih metrov lesa, namenjenega za oskrbo, je prirasla v gospodarskih gozdovih, z drugih gozdnih zemljišč pa je bila na voljo manjša količina, in sicer okoli 0,2 milijona kubičnega metra.

V negospodarskih gozdovih je priraslo še približno 0,02 milijona kubičnih metrov lesa. Od skupne vrednosti proizvodnje v višini 753 milijona evrov je bilo proizvodnje za lastno končno porabo v višini 127 milijonov evrov.

Predlani je bilo posekanega 4,6 milijona kubičnih metrov lesa. Skupna proizvodnja lesa za kurjavo pa je obsegala 1,6 milijona kubičnega metra. Največji delež sečnje pa je bil leta 2024 namenjen negi gozdov (51,5 odstotka), sledil je sanitarni posek (45 odstotkov), preostali delež poseka (3,5 odstotka) pa krčenju, gradnji gozdne infrastrukture, obnovi gozdov ali drugim namenom, vključno z nedovoljeno sečnjo.

STA