Gibanica ima pri nas zanimiv status. Vsakdo jo pozna, marsikdo ima o njej zelo izdelano mnenje, skoraj vsi pa hitro vedo, ali je bila dovolj sočna in dovolj bogata. A čeprav jo radi pojemo, jo redko zares pogledamo od blizu. Če pa jo že, pa kaj hitro ugotovimo, da to še zdaleč ni le sladica na krožniku, ampak jed, v kateri se srečajo pokrajina, domače sestavine, spomin na praznike, ročno delo in potrpežljivost, ki je v sodobni kuhinji vse redkejša.

[[image_4_article_88528]]

V Renkovcih v Prekmurju so prav iz tega naredili zgodbo, zaradi katere se tja ne pride samo na gibanico, ampak zaradi gibanice. Hiša gibanice je prostor, ki omogoči, da se ena najbolj prepoznavnih slovenskih sladic spremeni v razlog za izlet, družinsko doživetje, obisk skupine ali nekoliko drugačen teambuilding, pri katerem se ekipa ne znajde pred projektorjem, ampak v kuhinji, kjer je treba skupaj pripraviti plasti, poslušati mojstrice in se prepustiti vonju sveže pečenega testa.

[[image_2_article_88528]]

Hiša gibanice deluje v ambientu prenovljene domačije, kjer prostor že sam po sebi narekuje nekoliko počasnejši ritem. Les, toplina notranjosti, domačnost kuhinje in vonj po sveže pečenem testu obiskovalca hitro premaknejo iz vsakdanjega tempa v bolj umirjeno doživetje, pri katerem se ne hiti od ene točke do druge. Prav v tem je čar Hiše gibanice, ki tako ni tipična turistična postojanka, ampak prostor, ki uspešno poveže kulinariko z lokalno zgodbo, ročnim delom, sestavinami iz bližnjega okolja in ugotovitvijo, da je lahko že ena sama jed dober razlog za obisk Prekmurja.

Sladica, v kateri je zapisana pokrajina

Prekmurska gibanica je ena najbolj prepoznavnih slovenskih sladic, a jo pogosto poznamo bolj po okusu kot po zgodbi, ki jo nosi. Poglejmo recimo plasti, ki nikakor niso naključne, saj mak, skuta, orehi, jabolka in testo skupaj pripovedujejo o pokrajini, iz katere izhajajo, o pridelkih, ki so bili domačim kuhinjam vedno blizu, in o praznikih, družinskih mizah ter posebnih trenutkih, ob katerih se je gibanica nekoč pekla.

V Hiši gibanice to razumejo kot izhodišče, zato obiskovalci ne spoznajo le končnega okusa, ampak tudi ozadje nastanka gibanice, pomen posameznih plasti, razvoj recepture in način, kako se lahko tradicija ohranja, ne da bi postala muzejski predmet. Dobra gibanica namreč ni samo vprašanje recepta, ampak tudi občutka, kar bodo vsi, ki se radi zadržijo v kuhinji, zelo dobro vedeli. Jabolka namreč niso vsak dan enako sladka, moka se lahko obnaša nekoliko drugače, mak pa morda nima vsakič povsem iste arome, zato je pri pripravi pomembno znanje tistih, ki jo pripravljajo vsak dan in znajo v pravem trenutku oceniti, kaj potrebuje testo, kako uravnotežiti nadeve in kako ohraniti tisto domačnost, zaradi katere se ljudje vračajo in zaradi katere gibanica upravičeno sodi v vrh slovenske kulinarične dediščine.

[[image_6_article_88528]]

Ko se izlet začne ob kosu gibanice

Hiša gibanice je zanimiva za vse, ki pri izletih ne iščejo več samo znamenitosti, ampak izkušnje, ki jih lahko povežejo z okusom, avtentičnim prostorom in ljudmi. Obisk kulinarične trgovinice, ki deluje v Hiši gibanice, je mogoč znotraj odpiralnega časa, zato se lahko gostje ustavijo na kosu najljubše gibanice, kavi ali hišnem napitku, pokukajo v ponudbo lokalnih dobrot in si del Prekmurja odnesejo tudi domov. Na voljo so tradicionalne prleške in prekmurske gibanice, različice brez orehov, gibanice brez mlečnih izdelkov ter sezonske različice, pri katerih se osnovna ideja plasti poveže s sestavinami posameznega letnega časa.

Za tiste, ki želijo več kot samo prijeten postanek, pa v Hiši gibanice pripravljajo program »Okusi gibanico«, v katerem obiskovalci spoznajo zgodbo domače moke, dišečega maka, orehov, sveže skute in jabolk, sledijo pripravi gibanice po tradicionalni recepturi ter okušajo prleško in prekmursko gibanico skupaj z ročno izdelanimi dobrotami HUDO DOBRO. Takšno doživetje je dovolj kratko, da ga je mogoče vključiti v izletniški dan, a hkrati dovolj vsebinsko, da obiskovalec iz Hiše gibanice ne odide samo sit, temveč z občutkom, da zdaj to sladico razume nekoliko drugače in jo lahko ob naslednji priložnosti s kančkom več samozavesti speče doma.

Poseben poudarek namenjajo tudi družinam. Program »Gibanica za vso družino« je zasnovan kot bolj igrivo kulinarično doživetje, v katerem se zgodba gibanice poveže z okušanjem hišnih dobrot in otroškimi ljudskimi igrami. To je tisti tip obiska, ki staršem olajša načrtovanje dneva, saj otroci niso le spremljevalci odraslih, ampak imajo v izkušnji svojo vlogo, hkrati pa gre za aktivnost, ki jo je mogoče povezati z obiskom Prekmurja, izletom po okolici ali preprosto s sobotnim pobegom iz vsakdana.

[[image_1_article_88528]]

Teambuilding, pri katerem ekipa zares nekaj naredi skupaj

Med programi, ki jih želijo v Hiši gibanice še posebej približati obiskovalcem, je tudi kulinarična delavnica peke tradicionalne prekmurske gibanice, ki je lahko zasnovana kot teambuilding. In ravno tu se pokaže, kako dobro lahko lokalna kulinarična zgodba deluje tudi za podjetja. Službena druženja so pogosto ujeta med predvidljive večerje in aktivnosti, pri katerih je povezovanje ekipe včasih bolj zapisano v programu kot zares občuteno. Peka gibanice pa deluje bolj naravno, ker ljudi postavi v skupen prostor in pred skupno nalogo.

[[image_5_article_88528]]

V domačnosti kuhinje udeleženci pripravijo prekmursko gibanico po zaščiteni recepturi, pri tem pa spoznajo tudi tiste drobne posebnosti, ki jih na papirju ni mogoče zajeti. Pri takšni delavnici se sodelavci mimogrede razporedijo, nekdo se loti bolj praktičnega dela, drugi opazuje, tretji poskrbi za dobro voljo, na koncu pa nastane nekaj oprijemljivega (in nadvse okusnega).

Taka delavnica traja približno dve uri in je primerna za skupine od sedem do štirideset udeležencev, manjše skupine pa se lahko za izvedbo dogovorijo posebej. Po želji se lahko doživetje dopolni tudi s hladno malico in lokalnim buteljčnim vinom, kar iz delavnice naredi zaokroženo kulinarično druženje. Zato je Hiša gibanice zanimiva za zaključke leta, interna srečanja, manjša praznovanja v podjetjih, obiske poslovnih partnerjev ali preprosto za ekipe, ki bi rade skupaj doživele nekaj bolj sproščenega in manj običajnega.

Lokalno kot način dela, ne kot modna oznaka

V ozadju Hiše gibanice je jasna zaveza lokalnemu. Kar je mogoče, pridobivajo iz bližnje okolice, to pa sega od jabolk iz prleških sadovnjakov do smetane lokalnih mlekarjev, moke iz regionalnih mlinov in bučnih semen iz bližnjih oljarn. Takšen pristop se ne pozna le v okusu, ampak tudi v odnosu do prostora, v katerem zgodba nastaja.

Hkrati pa v Hiši gibanice tradicije ne razumejo kot nekaj nepremičnega. Ob zaščiteni prekmurski gibanici razvijajo tudi nove različice, med njimi gibanico s »prekmursko pistacijo«, pri kateri bučna semena nastopijo kot lokalna alternativa orehom, bučno gibanico brez mlečnih izdelkov in sezonske interpretacije, ki sledijo surovinam posameznega obdobja. Takšne različice ne brišejo izhodiščne zgodbe, temveč jo širijo, pri čemer ohranjajo tisto pristno logiko plasti in domačnosti, hkrati pa odgovarjajo na sodobne prehranske navade, radovednost obiskovalcev in željo po okusih, ki ostajajo povezani s krajem.

[[image_3_article_88528]]

Dobrote, ki povedo še širšo zgodbo

Ob gibanici ima v Hiši gibanice pomembno mesto tudi blagovna znamka HUDO DOBRO, pod katero nastajajo marmelade, čežane, domači keksi, krekerji, sadni trakci, omake, namazi in drugi izdelki iz lokalnih surovin. Pri tem ima posebno vrednost predelava viškov sadja in zelenjave, ki bi sicer lahko ostali neporabljeni, a jih v Renkovcih spremenijo v inovativne izdelke s polnim okusom in jasno zgodbo.

Ta del ni pomemben samo zaradi trajnostnega pristopa, ampak tudi zaradi ljudi, saj ima HUDO DOBRO status zaposlitvenega centra, kar pomeni, da ustvarja delovna mesta za osebe z invalidnostjo iz lokalnega okolja, ki težje najdejo priložnost v običajni delovni sredini. Zato so izdelki na policah dokaz, da se lahko dobra lokalna zgodba razvija tako, da vključuje ljudi, ki bi sicer pogosto ostali na robu trga dela, v praksi pa to pomeni, da obiskovalec z nakupom ne podpre le lokalnih sestavin in ročnega dela, ampak tudi širši družbeni namen.

Gibanica kot darilo, ki ima več osebnosti kot običajna pozornost

Za tiste, ki iščejo nekoliko drugačno darilo, v Hiši gibanice ponujajo tudi sveže pečeno prekmursko gibanico v lončenem pekaču, ki je gotovo darilo, ki deluje domače, a hkrati dovolj posebno, da obdarovancu ostane v spominu.

[[image_8_article_88528]]

Dodati velja še, da v Hiši gibanice sprejemajo tudi naročila večjih količin prleške in prekmurske gibanice ter drugih gibanic, ki jih lahko razrežejo na manjše degustacijske kose in lično zapakirajo, kar je nadvse praktična možnost za dogodke, pogostitve, sprejeme, turistične skupine ali poslovna srečanja, kjer želite ponuditi nekaj lokalnega in prepoznavnega.

Priznanja potrjujejo, da zgodba stoji na dobrem okusu

Da Hiša gibanice ni samo lepo zasnovana ideja, potrjujejo tudi priznanja. Njihova prekmurska gibanica je leta 2024 prejela zlato priznanje, obiskovalci pa so jo istega leta nagradili tudi s priznanjem Naj prekmurska gibanica. Leta 2025 je ekipa za svojo prleško gibanico prejela zlato priznanje in dosegla tretje mesto med tržnimi ponudniki na državnem ocenjevanju prleških gibanic. Zgodba HUDO DOBRO je bila prepoznana tudi širše, med drugim z nazivom Najboljši agropodjetnik 2025, sadni trakci pa so v projektu Štartaj Slovenija: na podeželju postali Hit produkt 2024.

A ob vseh priznanjih je verjetno najpomembnejše tisto, kar se zgodi ob obisku. Ko obiskovalec vidi, koliko dela je v eni gibanici, ko razume, zakaj se okusi nalagajo v plasteh, ko izve, od kod prihajajo sestavine, in ko ob tem začuti še širšo zgodbo ljudi, ki jo ustvarjajo, sladica ni več samo sladica. Postane spomin na prostor, na pogovor, na vonj iz kuhinje in na ugotovitev, da je včasih prav lokalna jed lahko najboljši razlog za izlet.

Kaj morate vedeti, preden vas pot popelje v Hišo gibanice?

Preden se Hiša gibanice uvrsti na vaš letošnji seznam izletov in druženj, pa še nekaj nadvse praktičnih informacij.

Trgovinica in Hiša gibanice v Renkovcih sta odprti od torka do četrtka med 9. in 16. uro, ob petkih in sobotah pa med 9. in 17. uro. Obisk kulinarične trgovinice je možen kadarkoli znotraj odpiralnega časa, programi Hiše gibanice pa se izvajajo po predhodni najavi in rezervaciji termina. Za posameznike in skupine do 15 oseb so programi praviloma na voljo od torka do sobote ob 9., 11., 13. in 15. uri, za organizirane skupine pa je izvedba možna tudi izven predvidenih terminov po dogovoru.

[[image_7_article_88528]]

Program »Okusi gibanico« traja eno uro, program »Gibanica za vso družino« približno 45 minut, kulinarična delavnica oziroma teambuilding peke tradicionalne prekmurske gibanice pa približno dve uri. Predstavitve lahko po najavi izvajajo tudi v angleškem, nemškem in madžarskem jeziku, lokacija je dostopna za gibalno ovirane, programi pa se lahko prilagodijo različnim oviranostim.

Za dodatne informacije, naročila in rezervacije termina so dosegljivi na telefonski številki 040 866 430 ali na elektronskem naslovu [email protected], vse o Hiši gibanice pa najdete tudi na njihovi spletni strani.