Bliža se poletni čas, z njim pa tudi topli dnevi, ki kar kličejo k osvežitvi v bazenu. Če imate doma lasten bazen, se morate pred polnjenjem dobro pozanimati, če je zaradi razmer polnjenje sploh dovoljeno ter na kakšne načine ga lahko izvedete. 

Za polnjenje hišnih bazenov trenutno obstajata dve možnosti

Kot odgovarjajo z Mariborskega vodovoda iz skupine JHMB, je polnjenje hišnega bazena trenutno možno na dva načina. Prvi je polnjenje bazena iz lastnega priključka, pri katerem je kot strošek obračunana vodarina po ceniku občine, kjer se bazen polni, prav tako pa se obračuna komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini).

"Pri tem prosimo uporabnike, da po končanem polnjenju bazena sporočijo stanje vodomera v oddelek obračuna vode na Mariborskem vodovodu na telefonsko številko 02 320 77 00, tipka 1," dodajajo.

Med omenjenima načinoma Mariborski vodovod priporoča polnjenje hišnih bazenov z vodo iz domačega hišnega priključka, po koncu polnjenja pa naj porabnik sporoči stanje vodomera podjetju – oddelku obračuna vode.

Drugi način pa je polnjenje bazena iz hidranta, ki ga lahko stranke naročijo na Mariborskem vodovodu, opravi pa ga delavec podjetja. V tem primeru strošek vključuje vodarino po ceniku občine, kjer se izvaja odjem vode, komunalno storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini) in strošek storitve Mariborskega vodovoda, ki je odvisen od lokacije polnjenja.
Delavec Mariborskega vodovoda pred polnjenjem obvesti vodjo izmene v sektorju črpanja vode Mariborskega vodovoda, ki mora biti seznanjen z odjemom na sistemu. Ob tem še opozarjajo, da se nastavna cev za namen polnjenja bazena preko hidranta individualnim strankam ne izdaja.
[[image_1_article_88690]]
Kot še dodajajo, je voda iz bazena opredeljena kot komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pa se v ta namen plačuje tudi okoljska dajatev.

Ob določenih razmerah lahko začne veljati prepoved polnjenja bazenov

Kadar na posameznem oskrbovanem območju prihaja do pomanjkanja pitne vode (npr. zaradi suše), lahko komunalno podjetje izreče ukrep omejitve uporabe pitne vode. To pomeni, da je treba upoštevati varčevalne ukrepe, ki lahko zajemajo prepoved zalivanja vrtov, pranja in polivanja cestišč ter dvorišč, pranja avtomobilov, polnjenja bazenov in druge nenujne rabe pitne vode, pojasnjujejo na Mariborskem vodovodu. 

Enako pravijo na Agenciji RS za okolje (ARSO), torej prepoved ali omejitev praviloma izda upravljavec javnega vodovoda oziroma izvajalec občinske javne službe oskrbe s pitno vodo (npr. komunala/vodovod) na podlagi občinskega odloka in državne uredbe, občina pa mora imeti v svojem predpisu določene podrobnejše pogoje, nadzor in sankcije.

Na ARSO sicer stanje sušnih razmer v državi redno spremljajo in podatke, dostopne na njihovi spletni strani, tudi tedensko posodabljajo.

[[image_2_article_88690]]

Iz zemljevida je razvidno, da za naše območje trenutno veljajo zmerno sušne razmere. Kot zapisujejo glede stanja vodne bilance površinskega sloja tal, je druga dekada maja bila v znamenju pogostih in obilnih padavin. Te so razmere sicer izboljšale, a v določenih regijah (tudi podravski), je izboljšanje bilo le začasno.

Površinska vodna bilanca ni bila tako nizkih vrednosti vsaj od leta 2000 dalje

"Razmere v ozračju so bile med koncem februarja in začetkom maja, kolikor je letos trajalo spomladansko sušno obdobje, v preteklih desetletjih le redko izrazito suhe, običajno je vsaj kakšen del marca ali aprila prinesel osvežitev in omilil morebitne sušne razmere površinskega sloja tal," odgovarjajo na vprašanje o primerjavi letošnjih razmer s preteklimi leti.

V tem smislu izstopa predvsem letošnjih prvih 10 tednov pomladi, saj površinska vodna bilanca, ki predstavlja padavine, zmanjšane za potencialno izhlapevanje, vsaj od leta 2000 dalje ni bila nikoli tako nizkih vrednosti ter takšnih prostorskih razsežnosti kot letos.

Beležili so med 60 in 110 mm, v zahodni polovici države pa med 160 in 200 mm primanjkljaja, v smislu običajnosti torej tolikšno mero potrebnih padavin, da bi se izognili suši. "Primanjkljaje podobnih velikosti smo v zadnjih 26 letih beležili le na vzhodu in jugovzhodu Slovenije leta 2020 in na jugozahodu v letu 2012, sicer pa je bilo vsaj od leta 2000 dalje obdobje marca in aprila po Sloveniji največkrat dobro namočeno oziroma z največ nekaj deset milimetri primanjkljaja," dodajajo.

[[image_3_article_88690]]

Po sami velikosti primanjkljaja oziroma potrebnih padavin za ohranjanje običajnega pa je neobičajnost letošnjih razmer v ozračju za marec in april primerljiva z neobičajnostjo vremenskih razmer prve polovice poletja 2022, ali poletij 2017 in 2003, ki veljajo za slovenske razmere do sedaj najhujše suše.

Ob tem je pomembno, v katerem delu leta sušne vremenske razmere nastopijo, saj ekosistemi, družba in gospodarske dejavnosti na takšne primanjkljaje niso nujno enako ranljivi skozi celo leto.

"Ker je letošnja suša nastopila v času začetnih rastnih razmer ter v jakosti, ki je v zadnjih 26 letih nismo poznali, bomo šele tekom preostanka vegetacijske sezone lahko ocenjevali, kakšen vpliv so imele na razvoj rastlin, ki so svojo rast začele v spomladanskem obdobju, oziroma ali lahko zadovoljiv preostanek rastne sezone delno povrne njihovo vitalnost in uspešno rast," še pojasnjujejo na ARSO. Ponekod so rastline letos še dodatno prizadele tudi druge neugodne vremenske razmere, kot so pozeba, snegolom, intenzivni nalivi ter sodra in toča. 

Kot kažejo projekcije, se bodo pogostost, trajanje in jakost suš v površinskem sloju tal, torej kmetijske suše, v prihodnosti še naprej povečevali. Prav tako se bo zaradi manjše količine snežnih padavin pozimi ter večjega izhlapevanja spomladi in poleti suša površinskih voda začela pojavljati prej. Glede na zapisano na njihovi spletni strani, je sušo podzemnih voda težko natančno napovedati, a modeli in projekcije večjo verjetnost le te predvidevajo predvsem poleti in v začetku jeseni. Pred polnjenjem hišnih bazenov je zato nujno preveriti aktualne razmere in morebitne omejitve rabe pitne vode, saj se v obdobjih suše lahko uvedejo prepovedi ali varčevalni ukrepi.