Tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohorju letos praznuje 140 let, hčerinsko podjetje Bukev pa 30 let. Ob visokih obletnicah smo se pogovarjali z lastnikom podjetja Marjanom Šolom, ki skupaj s sinom Tadejem Šolom vodi to za Lovrenc zelo pomembno družbo.
Lovrenc je bil že od nekdaj zelo razvit kovaški kraj
Lovrenc na Pohorju je bil 700 let tlačanska posest Šentpavelskih benediktincev – menihov, ki so gospodarili na Fali, v Selnici, Rušah in Lovrencu. “Kdaj se je kovaštvo razvilo, ni točnih podatkov. Vsekakor pa so ljudje tedaj potrebovali železo in železno orodje. Prvi železarski plavž je začel delovati v drugi polovici 18. stoletja. Lovrenc je bil zelo razvit kovaški kraj, in to prej preden je Floigl leta 1880 začel z prvim industrijskim podjetjem izdelovati kovane srpe v obratu, ki je pred tem proizvajal vžigalice. Leta 1881 je obrate fužine kupil trgovec z železnino Heinrich Kieffer iz Künzelsausa, pokrajina Württemberg. Pripeljal je strokovnjake in z njimi pričel poleg srpov kovati še kose. Tako je nastalo podjetje KOS IN SRPOV,” nam je pojasnil Marjan Šol.
Delavci lovrenške tovarne so sporazumno z vodstvom NOV demontirali gonilno jermenje in ga skrili, tako, da tovarna ni obratovala do konca vojne. Po osvoboditvi so delavci ponovno montirali jermenje in uredili stroje ter zopet pognali kolesja junija 1945.
Prvo svetovno vojno je Tovarna kos in srpov prebredla z ruskimi vojnimi ujetniki. Po veliki poplavi leta 1916 je Kiefer začel regulirati potok Radoljno vzdolž tovarniškega območja. Proizvodnja se je izboljševala vse do njegove smrti leta 1930. Hčerka edinka je prevzela tovarno, vendar je le-ta kmalu prišla v stečaj. Leta 1934 je tovarno prevzelo Avstrijsko združenje kosarjev, koncern Krenhof – Rendtenbacher. Obratovati je začela še isto leto. Leta 1938 so zgradili električni vod od HE Fala in s tem povečali kapaciteto proizvodov.
Med drugo svetovno vojno je tovarna obratovala do 1944. leta. V tem letu so partizani osvobodili Lovrenc. Delavci lovrenške tovarne so sporazumno z vodstvom NOV demontirali gonilno jermenje in ga skrili, tako, da tovarna ni obratovala do konca vojne. Po osvoboditvi so delavci ponovno montirali jermenje in uredili stroje ter zopet pognali kolesja junija 1945.
Zaradi gospodarskih težav, viškov delovne sile in zelo velikega števila invalidov v matičnem podjetju je bilo 1.10.1991 ustanovljeno invalidsko podjetje BUKEV, d.o.o., podjetje za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Nacionalizirano podjetje je premostilo vse težave pri nabavi surovin, strokovnega kadra, trgovskih zvez s starimi odjemalci doma in v tujini.
Leta 1975 se je delovna organizacija povezala s poslovnim združenjem FUŽINAR. Organizacijska povezava SOZD FUŽINAR je predstavljala samo pomoč pri prodaji izdelkov. Leta 1980 so se delavci delovne organizacije odločili za integracijo z Gorenje – Muto. Tako je novo srednjeročno obdobje 1981 – 1985 začrtala v okviru Gorenja. Delovanje v okviru Gorenja ni trajalo dolgo. 1.7.1982 je spet postala samostojna delovna organizacija. Zaradi gospodarskih težav, viškov delovne sile in zelo velikega števila invalidov v matičnem podjetju je bilo 1.10.1991 ustanovljeno invalidsko podjetje BUKEV, d.o.o., podjetje za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ustanovljeno je bilo iz oddelka ročajev, lokacijsko v okviru Tovarne kos in srpov.
Od leta 2015 sta lastnika podjetja Marjan in Tadej Šol
Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere v podjetju še poslabšale zaradi izpada trgov v nekdanjih jugoslovanskih republikah in vojne na Balkanu. Zato je kolektiv tovarne moral poiskati pomoč pri državi. Tako jo je leta 1992 prevzel Sklad Republike Slovenije za razvoj, kasnejša Slovenska razvojna družba, d.d. (od 1997). To je bilo obdobje lastninskega preoblikovanja in prestrukturiranja podjetij v družbeni lasti. Na osnovi Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, ki je začel veljati leta 1998, je leta 1999 del podjetja kupil Adolf Struc, podjetnik iz Nemčije. Leto dni kasneje pa še preostali del skupaj z dolgovi vred. Podjetje se je preimenovalo v STRUC TOVARNA KOS IN SRPOV d.o.o.. V naslednjih letih se je podjetje ponovno uveljavilo z raznoliko izbiro kvalitetnih kovinskih izdelkov. Leta 2015 je prišlo do spremembe lastništva, nova lastnika sta postala Marjan Šol in Tadej Šol. Ime podjetja se je povrnilo v prvotno, TOVARNA KOS IN SRPOV d.o.o. V podjetju je trenutno zaposlenih 55 delavcev.
Njihova kosa je še vedno ročno kovana
Proizvodni program TKSL obsega izdelavo raznovrstnega kvalitetnega orodja za domačo rabo na vrtu, travniku, v gozdu in uporabo v gradbeništvu. Tako so naše skupine proizvodov kot so: kose, srpi, rezila, lopate, sekire, krampi, tesla, motike. Določen del proizvodnje je namenjen tudi odkovkom za strojegradnjo. “Naša proizvodnja kos je še vedno klasična, torej ročno kovana kosa, kar predstavlja visoko kvaliteto in smo eni redkih proizvajalcev s tako tehnologijo. Proizvode poleg prodaje doma izvažamo v države Evropske skupnosti, v nekdanje jugoslovanske republike ter Norveško, Kanado…” razloži Šol.
Naša proizvodnja kos je še vedno klasična, torej ročno kovana kosa, kar predstavlja visoko kvaliteto in smo eni redkih proizvajalcev s tako tehnologijo.
V zadnjih šestih letih so se predvsem osredotočili k izboljšanju razmer v poslovanju, tako da so manj vlagali v investicije. “Kljub temu smo v zadnji petih letih nabavili nov CNC center za izdelavo orodij za kovanje, valjčni stroj in stiskalnico. Investicije nam predvsem omejuje možnost dviga cen našim proizvodom, saj se na domačem in izvoznih trgih nenehno srečujemo z veliko konkurenco iz vzhoda, Kitajske, Indije z nizkimi cenami, pri nas pa naraščajo stroški materiala, dela, energije.”
V podjetju Bukev je zaposlenih 18 invalidov
Kot omenjeno, je bilo hčerinsko podjetje BUKEV d.o.o. ustanovljeno leta 1991, tako da letos praznuje 30 let obstoja. Podjetje je v 100 % lasti podjetja Tovarna kos in srpov d.o.o.. “V invalidskem podjetju so predvsem lahka delovna mesta, na katerih lahko delovni invalidi z raznimi omejitvami nadaljujejo svojo delovno dobo do upokojitve. V glavnem v to podjetje prezaposlimo delavce, ki v matičnem podjetju, kjer so težji pogoji dela, postanejo invalidi. Trenutno je v podjetju zaposlenih 34 delavcev, med njimi 18 invalidov.”
V glavnem izdelujemo lesene ročaje za razna ročna orodja, leseno galanterijo, ukvarjamo se tudi z žagarstvom.
Proizvodni program obsega predelavo različnih vrst lesa, in sicer: bukev, jesen, lipa, jelka. “V glavnem izdelujemo lesene ročaje za razna ročna orodja, leseno galanterijo, ukvarjamo se tudi z žagarstvom. S proizvodnjo ročajev predvsem oskrbujemo naše matično podjetje, kar predstavlja 15 % proizvodnje. Okoli 15 % proizvodnje prodamo na slovenskem trgu proizvajalcem orodja, 70 % ročajev pa izvozimo. Naši glavni kupci v izvozu so v Veliki Britaniji, Irski, državah Evropske skupnosti. V zadnjih dveh letih smo prodajo povečali za 30 %. V zadnjih letih smo izvedli kar nekaj investicij, in sicer: nadstrešnice za les, izdelava in nabava sušilnice v velikosti 70m2, nabavili smo tri kopirke za ročaje, stroj za štiristransko rezkanje, viličar,” še pove Marjan Šol.
Več prodajnih aktivnosti bodo usmerili v proizvodnjo sekir in lopat
Podjetje Tovarna kos in srpov bo nadaljevalo z izdelavo kvalitetnega orodja za znane in neznane kupce. “Ostali bomo proizvajalec, ki se lahko hitro prilagodi kupcu, tako količinsko kot rokovno. Seveda bo verjetno potrebno, zaradi vedno večjega problema zaposlovanja delavcev z ročnimi spretnostmi (predvsem pri proizvodnji kos), na določenih skupinah proizvodov narediti izbor in cenovno urediti pogoje, da se bo lahko ročne spretnosti delavcev bolje plačalo. Glede na trend, bomo več prodajnih aktivnosti usmerili v proizvodnjo sekir, lopat. Če bodo poslovni rezultati dopuščali, bomo na segmentih, kjer je to možno, uvajali avtomatizacijo, robotizacijo. V podjetju BUKEV d.o.o., kjer vidimo možnost povečevanja proizvodnje, prav tako planiramo posodobitev in povečanje kapacitet v proizvodnji. Kot večji zaposlovalec v občini zagotovo doprinesemo nekaj k razvoju občine in širše regije. Poleg tega je za nekatere delavce to priložnost za čim hitrejši prihod in odhod na delo in iz dela,” je še povedal naš sogovornik Marjan Šol.
(Zgodovinski podatki so iz knjige LOVRENC NA POHORJU SKOZI STOLETJA 1091 – 1991, avtorjev: Jožeta Mlinariča, Antona Ožingerja in Zvoneta Podvinskega)