V Sloveniji ni veliko kolesarskih poti, ki bi jih ljudje tako hitro vzeli za svoje, kot se je to zgodilo s Štrekno. Tudi zato, ker ne gre za običajno traso ob cesti ali za kratek izletniški odsek, ampak za pot, ki ima svojo zgodbo tudi precej posebno kuliso. Na opuščeni železniški progi med Dravogradom in Velenjem je nastala 35 kilometrov dolga kolesarska povezava s povsem ločeno asfaltno podlago, med njenimi najbolj prepoznavnimi deli pa so prav prenovljeni železniški objekti in prehod skozi sotesko Huda Luknja.

[[image_1_article_88686]]

Če je bila Štrekna že prej ena bolj zanimivih kolesarskih osi med Koroško in Šaleško, je prav zadnja faza skozi Hudo Luknjo dokončala tisto, kar je dolgo manjkalo. Izgradnja povezave med Velenjem in Mislinjo je bila najzahtevnejši del celotnega projekta, zaključena pa je bila leta 2024 v okviru projekta regionalne kolesarske povezave Huda Luknja za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti. Ta odsek večinoma poteka ob glavni cesti med Gornjim Doličem in Velenjem, velik del poti pa je umeščen prav po nekdanji železniški trasi z ohranjenimi objekti, ki danes tej povezavi dajejo posebno podobo.

Projekt je bil obsežen in zahteven, pri čemer je zajel ureditev 9,5 kilometra kolesarske poti, sanacijo treh predorov, umestitev galerije in novega predora, gradnjo šestih novih objektov, med njimi nadvozov in mostov, rekonstrukcijo lesenih mostov, ureditev štirih počivališč za kolesarje, sanacijo kamnitih opornih zidov ter novo razsvetljavo. Ko človek danes pelje skozi ta del trase, se vse skupaj zdi skoraj samoumevno, a v resnici gre za precej kompleksen infrastrukturni poseg, ki je moral združiti prometno funkcijo, varnost, tehnično dediščino in privlačnost prostora.

[[image_2_article_88686]]

Pomembno pri Štrekni je tudi to, da ni nastala samo kot turistični projekt, saj je bila njena osnovna vloga povezati Velenje kot pomembno regionalno središče z zaledjem, predvsem z Mislinjo in naprej, ter ponuditi možnost dnevne mobilnosti s kolesom. Prav zato se ta pot tako pogosto omenja kot primer, kako je mogoče nekdanjo prometno infrastrukturo preoblikovati v nekaj, kar danes služi povsem drugačnim, a nič manj pomembnim potrebam. Pa še turizmu povrhu!

Več o projektu Štrekna in njegovi zgodbi lahko preberete tudi na spletni strani.

Vpliv na lokalno okolje in izjemna moč povezovanja

Štrekna je pomembno vplivala tudi na lokalno okolje. S skupno infrastrukturo sta bili prometno povezani dve sosednji regiji, Koroška in Šaleška, posredno pa še Južna Koroška v Avstriji. Projekt je prinesel tudi nova partnerstva na področju trajnostne mobilnosti in regionalnega razvoja, kar je za takšne zgodbe skoraj enako pomembno kot sama gradnja. Brez sodelovanja občin, razvojnih institucij in lokalnega okolja bi takšna povezava precej težje dobila širši pomen, ki ga ima danes.

Tudi številke dokazujejo, da je pot uspešno zaživela v praksi. Kolesarski števec v Hudi Luknji je v letu 2024 zabeležil 96.435 kolesarjev v obe smeri, največ prav v poletnih mesecih, avgusta celo 24.467.

Zgodovina, ki je skozi evropsko perspektivo na novo zasijala

Za razumevanje Štrekne pa je morda še najpomembnejše to, da njena zgodba ni začela z evropskimi sredstvi, ampak precej prej. Mislinjska železniška proga, zgrajena konec 19. stoletja, je desetletja povezovala kraje Mislinjske in Šaleške doline, dokler je iz vsakdana niso izrinili cesta, avtomobil in drugačni prometni tokovi. Ko so bile tračnice odstranjene, je za njimi ostala utrjena trasa, ki jo je domače prebivalstvo poznalo pod imenom Štreka ali Štrekna. Prav iz te stare sledi je pozneje zrasla današnja kolesarska pot. Med letoma 2007 in 2013 so občine Mislinja, Slovenj Gradec in Dravograd začele traso urejati za hojo in kolesarjenje, manjkajoča odseka proti Velenju in Dravogradu pa sta bila z evropsko pomočjo dokončana v naslednji finančni perspektivi.

Zato je Štrekna danes precej več kot samo lepo urejena pot. Je primer, kako se lahko nekdanja, opuščena infrastruktura spremeni v nekaj, kar povezuje kraje, ljudi in dve regiji, hkrati pa postane tudi eden ključnih turističnih produktov območja. V tem smislu ni presenetljivo, da je bila leta 2025 na natečaju EU projekt, moj projekt prepoznana tudi kot Naj EU projekt 2025. Štrekna namreč ni uspela zato, ker bi bila samo nova, ampak zato, ker je uspela iz stare trase narediti nekaj, kar ljudje dejansko uporabljajo.

Spodaj si lahko ogledate tudi videopredstavitev projekta.

[[image_1_article_85386]]