Podjetje Jasama, ki je v lasti družine Šavli, je marca postalo lastnik propadajočega objekta nekdanje pekarne v Lenartu. Bogdan Šavli nam je povedal, da kompleks obsega poslovno-stanovanjski objekt, ki predstavlja pročelje na Trgu osvoboditve, naslednji je industrijski del, ki je vključen v prvi objekt in je bil zgrajen nekoliko kasneje. V njem je bila nameščena za tiste čase zelo sodobna tehnologija za tedanjo pekarno, ki je delovala pod okriljem Intesa. K temu je priključen še en vzporedni objekt, imenovan 11a, v katerem so bile v spodnjem delu nameščene peči, zgoraj pa sta bili dve stanovanji. Za temi objekti je bila velika površina s parkirnimi prostori za takratne zaposlene na Intesu oziroma še prej Pekarne Lenart. Po ukinitvi dejavnosti leta 2005 je bila tista površina v glavnem namenjena parkirišču zaposlenih na Občini Lenart. “Naj še omenim, da je bil tam leta 1982, pod okriljem Intesa, zgrajen famozni silos s tremi lijaki za moko, ki je bila zračno transportirana v pekarski del. Mislim, da je bila pekarna za tiste čase zelo dobro tehnološko opremljena.”

Leta 2005 je celoten kompleks prešel pod okrilje podjetja Žito Ljubljana, nakar so dostavo kruha in peciva še kakšno leto ali dve zagotavljali iz Maribora in nato tudi to opustili. Sprednji del objekta s prodajalno je nato vzela v najem Anica Rokavec, pod njenim okriljem je nato nekaj časa delovala Kavarna, slaščičarna in prodajalna Sonček. Šavli nadaljuje: “Objekti so bili nato prepuščeni propadanju. Pravzaprav niti Žito ni pokazal kakšnega interesa za vlaganje v te stavbe. Potem ko je podjetje Žito pred leti dobilo novega lastnika – Podravko, se je hitro začela odprodaja nerentabilnega oziroma nezanimivega premoženja, kamor je sodila tudi nekdanja lenarška pekarna.”

Bogdan Šavli: Z nakupom teh objektov želimo prispevati k obnovam v mestu Lenart

Bogdan Šavli se je nato po posvetu s svojo ženo Vido Šavli odločil, da bo propadajoče objekte kupilo njihovo podjetje Jasama, ki je sicer v upravljanju njunega sina Amadeja Šavlija in hčerke Jasmine Pelc Šavli. “Z nakupom smo uspeli, predvsem zato, ker smo ponudili določene rešitve oziroma program glede teh objektov v prihodnje. Moja soproga ima na tem področju veliko izkušenj, saj je vodila določene projekte s področja varovanja naravne in kulturne dediščine v povezavi s Fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane. Odločila sva se, da tudi sama z določenim ciljnim programom nekaj prispevava pri obnovah objektov mesta Lenart, predvsem v tem osrednjem delu mesta, na Trgu osvoboditve.”

Z nakupom smo uspeli, predvsem zato, ker smo ponudili določene rešitve oziroma program glede teh objektov v prihodnje.

“Lenarčani smo lahko ponosni, saj je v mestu veliko investicijskega dogajanja; v industrijski coni, ob vpadnici v Lenart so novi objekti, obnovljena je stavba nekdanje zadruge, … ” še pravi Bogdan Šavli in doda: “Vesel sem, da smo tudi s strani župana občine Lenart mag. Janeza Krambergerja dobili podporo in vzpodbudo za ta projekt, upravna enota pa je poskrbela, da so vsi potrebni postopki stekli karseda hitro.”

Sprednjo stavbo bodo ohranili v prvotnem stanju in jo najverjetneje uredili v moderno meščansko stanovanje, v zadnjem delu pa načrtujejo največ 12 stanovanj s poudarjeno individualno noto

Šavli nadaljuje, da želijo s svojim delom tudi oni prispevati k ohranjanju obstoječe arhitekture. “Sprednji del objekta želimo le obnoviti in ohraniti v prvotnem stanju, za ostale objekte pa še nismo natančno opredeljeni. Najverjetneje bo to manjša stanovanjska gradnja za mlade družine ali upokojence, ki si želijo miru ali nekoliko več prostora. Če se bomo odločali v smeri stanovanjske gradnje s sprednjim poslovnim delom, bomo uredili največ 12 stanovanj, in to ne v stilu blokovske gradnje, pač pa s poudarjeno individualno noto. Sprednjo stavbo, v kateri je bila spodaj prodajalna, zgoraj pa nekdaj stanovanja, kasneje pa upravni del, pa želimo urediti v smislu modernega meščanskega stanovanja. V ta projekt so sedaj vključeni projektanti, ki bodo prenovo načrtovali tako, da se bo skladala z izgledom mestnega središča.”

Če se bomo odločali v smeri stanovanjske gradnje s sprednjim poslovnim delom, bomo uredili največ 12 stanovanj, in to ne v stilu blokovske gradnje, pač pa s poudarjeno individualno noto. Sprednjo stavbo, v kateri je bila spodaj prodajalna, zgoraj pa nekdaj stanovanja, kasneje pa upravni del, pa želimo urediti v smislu modernega meščanskega stanovanja.

V tem trenutku na kompleksu sicer že izvajajo nekatera rušitvena dela. “Rušitev ne pride v poštev pri sprednji stavbi, ki je zaščitena in s katero ohranjamo veduto mesta. V celoti pa je potrebno porušiti stari silos, kar za nas trenutno predstavlja največji tehnični zalogaj. Za ta namen smo angažirali specializirano podjetje Duka gradnje iz Slivnice, ki ruši tovrstne objekte po Sloveniji in Avstriji. Rušitev bodo opravili v najmanj desetih dnevih. Nato pa bomo pristopili k objektu na vzhodnem delu, med silosom in industrijsko zgradbo, kjer je nekoč delovala stara pekarna. Glede tega dela stavbe se bomo morali, upoštevaje mnenja statika, odločiti, ali obdržimo kakšne elemente ali jo v celoti porušimo.”

Obenem pripravljajo še tekstovno in slikovno predstavitev podobe nekdanje lenarške pekarne

Naš sogovornik še dodaja, da bodo hkrati naredili tudi slikovno in tekstovno predstavitev podobe lenarške pekarne, ki je dolga leta dajala kruh Slovenskim goricam. “Tu so pekli enega boljših kruhov. Kot dolgoletni Lenarčan z nostalgijo gledam na tiste čase,” zaključuje Bogdan Šavli in dodaja, da so to nalogo zaupali dr. Marjanu Tošu, ki ima vse potrebne podatke v povezavi s 100-letnim obdobjem razvoja lenarške pekarne.