Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), ki združuje 23 nevladnih organizacij, strokovnjake in posameznike, kateri si skupaj prizadevajo za uveljavljanje trajnostnih prometnih praks, pripravlja kampanjo Semafor brez for. Z njo želijo opozoriti na problematične semaforske ureditve, s katerimi se pešci in kolesarji vsakodnevno srečujejo v Mariboru in drugih slovenskih mestih.
Analizirali več mariborskih križišč
V okviru kampanje so izpostavili štiri problematike oziroma "fore" semaforjev, med katere spadajo odsotnost privzete zelene luči, predolgo čakanje na zeleno luč, ter dejstvi, da zelena luč prehitro ugasne in da vozila dobijo zeleno luč pred pešci in kolesarji.
Predhodno so na terenu izvajali popis 15 izbranih križišč v Mariboru, Ljubljani in Kranju, pri čemer so merili različne intervale rdeče luči, zelene luči, preverjali, kako delujejo gumbi, ali obstajajo odštevalniki ter opazovali vedenje udeležencev v prometu.
V Mariboru so analizirali štiri oziroma pet križišč.
[[image_1_article_93756]]
Analiza semaforjev v Mariboru je pokazala, da so nastavitve nekaterih semaforjev izrazito slabe, predolgo čakanje in prekratek čas za prečkanje pa pešce silita v prekrške. Kot eno izmed problematičnih križišč je Blaž Gamse, strokovni sodelavec na IPoP – Inštitutu za politike prostora, izpostavil tudi križišče Titove in Partizanske ceste ter Prešernove ulice, kjer je v četrtek, 22. oktobra, potekala novinarska konferenca ob začetku kampanje.
Po njihovih ugotovitvah na dovozu v pešcono, torej proti Trgu svobode, kar 80 odstotkov ljudi prečka semafor pri rdeči luči.
Velik problem so zaznali tudi na severni strani tega križišča, kjer potencialne nevarne situacije ustvarja sistem prižiganja zelene luči. Zelena luč za pešce na omenjenem križišču traja zgolj sedem sekund, medtem ko morajo nanjo čakati tudi po 92 sekund. Na dolg čakalni čas so organizatorji kampanje opozorili tudi s postavitvijo začasne čakalnice.
Prav tako so analizirali križišče pri Osnovni šoli bratov Polančičev, kjer so kot posebnost izpostavili to, da v resnici na obeh straneh gumb ne omogoča prehoda, torej se ne prižge zelena luč na obeh straneh, četudi bi se lahko.
Problematični so predvsem dolgi čakalni časi
V analizo so vključili tudi križišče Ceste proletarskih brigad in Ljubljanske ulice, kjer so prav tako zaznali zelo dolge čakalne čase, namerili so tudi do 80 sekund. Kot posebnost so pri tem križišču izpostavili to, da so se mnogi kolesarji po pritiskanju gumba in dolgemu čakanju raje izognili križišču in uporabili bližnji nesemaforiziran prehod za pešce ter tako podaljšali svojo pot, a so kljub temu bili hitrejši, kot če bi čakali na semafor.
"To pomeni, da v resnici res ne spodbujemo pešačenja in kolesarjenja, ampak res nekako malce s figo v žepu silimo pešce in kolesarje, da se morajo res vsakič ustaviti za to, da lahko prečkajo cesto," je povzel Gamse.
[[image_2_article_93756]]
Izpostavili so še semafor pri Štuku, kjer je postavitev tipke v smeri proti centru problematična predvsem za kolesarje, saj je zamaknjena dober meter stran od klančine, tako da morajo kolesarji ali sestopiti s kolesa ali se odpeljati do gumba in nato nazaj na mesto, kjer bodo lahko prečkali cesto.
Kot problematično so izpostavili tudi dejstvo, da interval zelene luči tam traja le šest sekund, čas rdeče luči pa je bistveno daljši.
Predlagali so tudi nekaj rešitev, ki vključujejo prilagoditev semaforskih ciklov, da čakanje na zeleno luč praviloma ne bi presegalo 60 sekund, dovolj dolge zelene intervale, ki bi omogočali varno prečkanje cest ter da bi v križiščih pešci in kolesarji zeleno luč dobili 2-3 sekunde pred avtomobili in tako bili bolj vidni oziroma preučitev možnosti ločenih semaforskih faz.
V sklopu kampanje tako pozivajo občine k sistematičnemu pregledu semaforskih programov in prilagoditvi potrebam pešcev in kolesarjem, vabijo pa tudi vse prebivalce in ostale uporabnike križišč, da delijo svoje izkušnje in "semaforje s forami" označijo na interaktivnem zemljevidu na njihovi spletni strani.
