Na križišču Titove in Partizanske ceste ter Prešernove ulice v Mariboru je danes potekala novinarska konferenca ob začetku kampanje Semafor brez for, ki jo pripravlja Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP). Ob križišču so postavili tudi začasno čakalnico na semaforju, s katero želijo opozoriti na predolge čakalne čase za pešce in kolesarje.

Semaforji imajo štiri "fore"

Kampanjo pripravljajo v okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko, ki združuje 23 nevladnih organizacij, strokovnjake in posameznike, kateri si skupaj prizadevajo za uveljavljanje trajnostnih prometnih praks. "Danes želimo opozoriti na problematične semaforske ureditve, s katerimi se pešci in kolesarji vsakodnevno srečujemo v Mariboru in tudi v drugih slovenskih mestih," je njihov namen uvodoma opisal Blaž Gamse, strokovni sodelavec na IPoP – Inštitutu za politike prostora. 

Kakovostna in predvidljiva infrastruktura je namreč ključna za zagotavljanje varnosti najranljivejših udeležencev v prometu, pešcev in kolesarjev.

[[image_1_article_93751]]

V okviru kampanje so prepoznali štiri ključne izzive oziroma "fore", ki zmanjšujejo varnost pešcev in kolesarjev ter s tem ustvarjajo zmedo v cestnem prometu. Kot prvo foro izpostavljajo odsotnost privzete zelene luči - torej, če pešec ali kolesar ne pritisne na gumb, zelene luči ne bo dočakal.

"Če tipke ne pritisnemo pravočasno, lahko ostanemo pred rdečo lučjo, čeprav imajo vozila v isti smeri že zeleno. Mi pa moramo potem počakati še en celoten semaforski cikl."

Drugi izziv, ki so ga zaznali, je predolgo čakanje na zeleno luč. Konkretni primer, ki so ga izpostavili, je bil kar pred nami - na prehodu za pešce v omenjenem križišču ob takojšnjem pritisku gumba pešci čakajo 92 sekund, medtem ko imajo za prečkanje na voljo le 7 sekund.

Interval zelene luči smo spremljali večkrat, nobenemu od pešcev ni uspelo čez celoten prehod priti v času sedmih sekund.

Tretja fora, ki so jo izpostavili, je ravno to - zelena luč ugasne prehitro. Še posebej velja to za najranljivejše skupine, torej starejše osebe, starše z otroci in gibalno ovirane, ki potrebujejo še več časa za prečkanje ceste. 

[[image_3_article_93751]]

Zadnja, četrta fora, pa je ta, da vozila dobijo zeleno luč pred pešci in kolesarji, kar se za velik problem izkaže predvsem pri zavijanju, ko lahko pride do nevarnih, konfliktnih situacij.

Kaj so ugotovili med popisom slovenskih križišč?

Predhodno so na terenu izvajali popis 15 izbranih križišč v Mariboru, Ljubljani in Kranju, pri čemer so merili različne intervale rdeče luči, zelene luči, preverjali, kako delujejo gumbi, ali obstajajo odštevalniki ter opazovali vedenje udeležencev v prometu. "Na opazovanih lokacijah, kjer je bil pritisk na tipko pogoj za zeleno luč, smo zabeležili približno dvakrat višji odstotek prečkanj pri rdeči luči," je pojasnil Gamse.

"V Mariboru, na križišču Ceste proletarskih brigad in Ljubljanske ulice, kjer je gumb pogoj za to, da se nam prižge zelena luč, je bilo treba čakati na zeleno luč tudi do 80 sekund."

[[image_2_article_93751]]

Kot posebnost pa izpostavljajo uvoz do Trga svobode oziroma v pešcono, kjer so na semaforiziranem prehodu za pešce zabeležili skoraj 80 odstotkov prečkanj pri rdeči luči. A ob tem Gamse dodaja, da vozniki niso trobili ali bili nervozni, temveč so počakali, da pešci prečkajo cesto. 

Njihove ugotovitve kažejo, da težave ne morejo razumeti zgolj kot vprašanje prometne kulture posameznikov, temveč morajo preveriti tudi, ali so semaforski programi prilagojeni dejanskim potrebam ljudi in funkciji prostora.

Katere rešitve predlagajo za omenjeno problematiko?

Žiga Ozvaldič, predsednik Mariborske kolesarske mreže, je predstavil njihove predloge, s katerimi bi rešili opisano problematiko: "Predlagamo prilagoditev semaforskih ciklov, da čakanje na zeleno luč praviloma ne presega 60 sekund, kot priporočajo tudi nacionalne usmeritve za infrastrukturo za hojo." Prav tako predlagajo dovolj dolge zelene intervale, ki omogočajo varno prečkanje, nacionalne smernice pri tem priporočajo eno sekundo za en meter.

V praksi to pomeni, da bi na križišču, ob katerem smo stali, namesto sedmih sekund zelena luč za pešce morala trajati vsaj 20 sekund.

Opozoril je tudi na križišča, kjer se zelena luč za kolesarje in pešce prižge približno pet sekund kasneje, kot avtomobilom, ki zavijajo desno (recimo na križišču s Ptujsko cesto v Mariboru). Kot rešitev predlagajo, da bi pešci in kolesarji zeleno luč dobili 2-3 sekunde pred avtomobili, saj bi tako ob vstopu v križišče voznikom bili bolj vidni. Dodaja, da je tu sicer smiselno tudi preučiti možnost ločenih semaforskih faz.

[[image_4_article_93751]]

"Včasih so dovolj že majhne spremembe, da mesto postane prijazno do ljudi," je dejal. V kampanji tako Mestno občino Maribor pozivajo k sistematičnemu pregledu semaforskih programov in prilagoditev potrebam peščev in kolesarjem. "Ne pričakujemo, da bomo imeli pešci in kolesarji vedno in povsod prednost, želimo pa si, da bi bila naš čas in varnost enako pomembna kot varnost tistih za vetrobranskim steklom," je sklenil. 

Petra Očkerl, pomočnica direktorja na IPoP – Inštitutu za politike prostora, je medtem opisala rešitve, ki se jih poslužujejo v drugih državah, denimo na Nizozemskem.

V okviru kampanje k sodelovanju vabijo tudi prebivalce, da jim sporočijo, kateri semaforji po Sloveniji jim otežujejo vsakodnevno hojo in kolesarjanje. "Ti zbrani podatki nam bodo pomagali prepoznati najpogostejše težave in ugotoviti, kje so izboljšave najbolj potrebne," je dejala. Ugotovitve bodo nato posredovali pristojnim odločevalcem. "Naš cilj je, da izkušnje ljudi postanejo podlaga za konkretne spremembe in da bo v prihodnje čim več semaforjev brez fore," je sklenila Očkerlova.