Prvi november je za številne Slovence dan spomina, ko se pokopališča napolnijo z obiskovalci, grobovi pa zasijejo v svetlobi številnih nagrobnih sveč. Toda ko se praznični obisk umiri, za prižganimi svečami, cvetličnimi aranžmaji in okrasjem ostanejo velike količine odpadkov. Na mariborskih pokopališčih Pobrežje in Dobrava se takrat nadaljuje delo, ki ga večina obiskovalcev niti ne opazi. Zaposleni morajo poskrbeti za odstranjevanje odpadkov, praznjenje zabojnikov in urejenost pokopaliških površim, pri čemer lahko čiščenje traja še več tednov po prazniku.

Kako zahtevno je to obdobje, kaj se zgodi z odpadnimi nagrobnimi svečami in ali Mariborčani spreminjajo svoje navade, smo povprašali mag. Lidijo Pliberšek, direktorico Pogrebnega podjetja Maribor. Kot pojasnjuje, je obdobje okoli 1. novembra eno organizacijsko najzahtevnejših v letu, saj se mora podjetje na povečan obisk in posledično večje količine odpadkov pripraviti že precej pred praznikom.

Medtem ko obiskocalci prižigajo sveče, zaposleni začnejo delati že ob štirih zjutraj

Za urejenim videzom pokopališč se skriva veliko več dela, kot si obiskovalci morda predstavljajo. Priprave se začnejo že pred dnevom spomina na mrtve, ko je treba prilagoditi organizacijo dela, zagotoviti dodatne zmogljivosti za zbiranje odpadkov in poskrbeti za pogostejše praznjenje zabojnikov. Prav na 1. november zaposleni z delom začnejo že ob četrti uri zjutraj. 

»Obdobje pred 1. novembrom in po njem je za upravljavca pokopališč organizacijsko eno najzahtevnejših v letu. Medtem ko obiskovalci pokopališča doživljajo predvsem kot prostor spomina in miru, v ozadju poteka intenzivno delo naših zaposlenih,« pojasnjuje Pliberšek.

Pomemben del dejavnosti podjetja predstavlja tudi urejanje grobov in cvetličarska dejavnost, v okviru katere obiskovalcem svetujejo glede zasaditev in okrasitve. Po prazniku pa se narava dela nekoliko spremeni. Obiskovalci začnejo postopoma odstranjevati dogorele sveče in odstranjevati dogorele sveče in ovenelo cvetje, zaposleni pa skrbijo za zbiranje odpadkov, pripravo na njihov odvoz ter čiščenje poti in skupnih površin. 

Več kot 300 velikih zabojnikov odpadnih sveč v samo dveh mesecih

O razsežnostih uporabe nagrobnih sveč veliko povedo podatki Pogrebnega podjetja Maribor. Na pokopališčih Pobrežje in Dobrava so v oktobru in novembru v preteklih letih zbrali več kot 300 zabojnikov odpadnih nagrobnih sveč, pri čemer ima vsak zabojnik prostornino 1.100 litrov. To pomeni več kot 330.000 litrov prostornine zabojnikov, namenjenih zbiranju odpadnih sveč.

Obdobje okoli 1. novembra je še posebej obremenjujoče, saj se v razmeroma kratkem času zbere približno tretjina vseh letnih količin odpadkov. Kljub temu v podjetju opažajo tudi spodbudne spremembe, ki nakazujejo, da se odnos obiskovalcev do prižiganja nagrobnih sveč postopoma spreminja.

»Ob tem je spodbuden podatek, da se je količina zbranih odpadnih sveč v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za cca 15 %,« poudarja direktorica. Zmanjšanje količine odpadnih sveč je po njenih besedah pomemben pokazatelj spreminjanja navad, čeprav tradicija prižiganja sveč v Sloveniji ostaja močno zakoreninjena.

Kam izginejo vse sveče, ko jih odstranimo z grobov?

Ko obiskovalci dogorele sveče odložijo v namenske zabojnike, se njihova pot še zdaleč ne konča. Odpadne nagrobne sveče se zbirajo ločeno od drugih odpadkov, nato pa jih prek sistema ravnanja z odpadki prevzamejo pooblaščeni izvajalci, ki poskrbijo za nadaljnjo obdelavo.

Postopek predelave vključuje ločevanje različnih materialov, iz katerih so sveče sestavljene. Med njimi so predvsem plastika, kovine, steklo in ostanki parafina, pri elektronskih svečah pa je treba ustrezno obravnavati tudi baterije in elektronske komponente. Del pridobljenih materialov je mogoče ponovno uporabiti kot surovino za izdelavo novih izdelkov, vendar recikliranje ne pomeni, da je mogoče predelati prav vse.

»Pomembno pa je vedeti, da vseh materialov ni mogoče v celoti predelati. Zato je z okoljskega vidika še vedno najbolj učinkovito, da zmanjšujemo količino odpadkov že pri njihovem nastanku,« opozarja Pliberšek.

Pri tem pojasnjuje, da okoljska obremenitev sveč ni povezana zgolj s količino nastalih odpadkov, temveč s celotnim življenjskih ciklom izdelka. Že proizvodnja, prevoz in poznejša predelava zahtevajo energijo ter dodatna sredstva. Čeprav odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek, lahko nepravilno ravnanje z njimi povzroča dodatne okoljske obremenitve.

Napake obiskovalcev povzročajo dodatno delo in stroške

Ena večjih težav, s katerimi se srečujejo zaposleni na pokopališčih, je nepravilno ločevanje odpadkov. Kljub jasno označenim zabojnikom se med odpadnimi svečami pogosto znajdejo predmeti, ki tja ne sodijo, podobne težave pa nastajajo tudi pri zbiranju bioloških odpadkov.

»V zabojnikih za odpadne sveče se pogosto znajdejo tudi cvetje, zemlja, plastični lončki in drugi odpadki, ki tja ne sodijo. Podobno se med biološkimi odpadki pojavljajo umetno cvetje, trakovi, plastični dodatki in drugi materiali, ki niso biološko razgradljivi,« pojasnjuje direktorica.

Takšne napake otežujejo nadaljnjo predelavo in povzročajo dodatno delo ter stroške. V podjetju zato poudarjajo, da so vsi zabojniki opremljeni z nazornimi nalepkami, ki s slikovnimi prikazi in besedilom obiskovalcem pojasnjujejo, katere vrste odpadkov sodijo vanje.

Posebno pozornost bi morali obiskovalci nameniti cvetličnim aranžmajem, ki pogosto vsebujejo kombinacijo naravnih in umetnih materialov. Preden ovenelo cvetje odložijo med biološke odpadke, morajo odstraniti plastične lončke, trakove, žice in druge nerazgradljive dodatke. Celotni aranžmaji, ki vsebujejo plastiko ali umetne materiale, namreč ne sodijo v zabojnike za biološke odpadke.

Čiščenje se ne konča v nekaj dneh, temveč traja več tednov

Čeprav se največ obiskovalcev na pokopališčih zbere okoli 1. novembra, odpadki ne nastanejo vsi hkrati. Nekateri grobove uredijo takoj po prazniku, drugi dogorele sveče in cvetje odstranijo šele več dni ali tednov pozneje. Prav zato mora biti organizacija dela prilagojena sprotnim razmeram.

Zaposleni poleg rednih nalog opravljajo dodatna dela, povezana z zbiranjem, razvrščanjem in odstranjevanjem odpadkov. Zabojnike praznijo že v zgodnjih jutranjih urah, vendar se lahko zaradi velikih količin odpadkov hitro ponovno napolnijo.

»Pomembno je razumeti, da odpadki ne nastanejo vsi naenkrat, temveč jih obiskovalci odstranjujejo postopoma, tudi več tednov po prazniku. Zato je urejanje neprekinjen proces, ki ga prilagajamo dejanskim razmeram na pokopališčih,« pojasnjuje Pliberšek.

Delo po prazniku tako ni omejeno zgolj na odvoz sveč, temveč vključuje tudi skrb za čiste poti, urejene skupne površine in ustrezno ločevanje odpadkov. V podjetju ob tem obiskovalce pozivajo, naj si pri urejanju grobov vzamejo nekaj dodatnega časa, saj lahko že pravilno odlaganje posamezne sveče ali cvetličnega aranžmaja bistveno olajša nadaljnje ravnanje z odpadki.

Se počasi poslavljamo od množičnega prižiganja sveč? 

Podatki o zmanjšanju količin odpadnih sveč nakazujejo, da se navade obiskovalcev postopoma spreminjajo. V Pogrebnem podjetju Maribor zato spodbujajo razmislek o drugačnih načinih urejanja grobov, pri katerih bi nastajalo manj odpadkov, ne da bi se s tem zmanjšal pomen spomina na pokojne.

Med možnostmi navajajo manjše število sveč, trajnejše nagrobne svetilke, naravno cvetje in zasaditev trajnic. Na spletni strani podjetja je mogoče prižgati tudi virtualno svečko, s katero se lahko posamezniki simbolično poklonijo pokojnim brez ustvarjanja dodatnih odpadkov.

V prihodnje nameravajo v podjetju še naprej izboljševati sistem ločenega zbiranja odpadkov, organizacijo odvozov in ozaveščanje obiskovalcev. Posebno pozornost želijo nameniti trajnostnim zasaditvam in zmanjševanju količine odpadkov, s čimer sledijo tudi trendom evropsko pomembnih pokopališč.

Ob tem pa se odpira širše vprašanje, ali je za ohranjanje spomina na pokojne res potrebno vedno znova prižigati številne sveče in polagati velike količine cvetja. Pliberšek meni, da se odnos do spominjanja postopoma spreminja, čeprav sta prižiganje sveč in polaganje cvetja še vedno pomemben del slovenske kulture.

»Menim, da se odnos do spominjanja pokojnih postopoma spreminja, čeprav tradicija pri nas ostaja močno zakoreninjena. Prižiganje sveč in polaganje cvetja sta pomemben del naše kulture, in je prav, da ta odnos spoštujemo, pa vendar: spomin na pokojne izražamo vsak na svoj način, skrb za okolje pa je naša skupna odgovornost,« sklene direktorica Pogrebnega podjetja Maribor.