Evropa 2030 in Evropski zeleni dogovor sta začrtala ključne smeri razvoja evropske energetske politike. Oskrba z energijo se je zaradi vojne v Ukrajini čez noč spremenila in povzročila velike spremembe na trgu. Kako se bomo temu prilagodili in kakšne korake moramo narediti na področju energetske samooskrbe regije, je bila tema 2. razvojne konference Podravja, ki jo je organizirala RRA Podravje – Maribor.
Mag. Tina Seršen, državna sekretarka pristojna za področje energetike na Ministrstvu za podnebje, okolje in energijo (MOPE) nam je predstavila zakonodajno plat – kako je treba zasnovati normativni okvir, da bodo spodbujeni vsi potrebni koraki, da se ta prehod izvede, hkrati pa je kot Mariborčanka povedala: »Vesela sem, da sem danes v Mariboru na odlično organiziranem regionalnem srečanju, primernem za deležnike javnega in zasebnega sektorja. Popolno razogljičenje je jasna usmeritev na politični ravni. To prinaša marsikatero korist za vsakega posameznega državljana: čistejše okolje, bolj varno prihodnost, zanesljivo oskrbo z energijo, saj ne bomo več tako uvozno odvisni od naftnih derivatov, zemeljskega plina in podobno. Lahko bomo gospodarji svoje lastne usode in živeli bomo v čistem okolju.«
Slovenija se je zavezala doseči popolno razogljičenje
Z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) se je Slovenija zavezala doseči popolno razogljičenje oz. postati podnebno nevtralna družba, kar pa lahko dosežemo le z učinkovito izvedenim zelenim prehodom.
Tomaž Lah, poslanec v Državnem zboru in podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor: »Zeleni prehod pa pomeni, da moramo spremeniti marsikaj, od miselnosti do konkretnih dejanj, da bomo tudi sprotno in dovolj hitro izvajali vse korake, ki nas bodo na koncu pripeljali do cilja: podnebno nevtralna družba. Seveda isto velja za regijo, njene prebivalce in podjetja, ki v regiji delujejo.«
Tako govorniki kot udeleženi konference, med njimi tudi prof. dr. Danijel Rebolj se strinjajo, da bo: »redko kdo kar sam od sebe stvari spremenil. Zdaj se seveda že kažejo v okolju hude posledice našega malomarnega delovanja, naše kratkovidnosti. Zagotovo so potrebne sistemske stimulacije.«
Tudi na Energetski zbornici Slovenije (EZS) se zavedajo, da mora Slovenija prednostno vlagati v obnovljive vire energije. »Zato se tudi v Podravju načrtujejo investicije tako na področju hidrologije, sončnih, vetrnih in črpalnih elektrarn. Potencial je tudi na področju širjenja daljinskega ogrevanja in termične obdelave odpadkov,« pravi izvršna direktorica, mag. Ana Vučina Vršnak.
Dr. Vlasta Krmelj, županja občine Selnica ob Dravi in direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje (ENERGAP): »Na področju samooskrbe imamo veliko potreb in želja, realiziranih projektov pa žal zaradi omejitve elektroenergetskega omrežja nekoliko manj.«
Glede na trenutno shemo je večina samooskrbnih elektrarn namenjena oddaji energije v omrežje. Vsi bolj ali manj proizvedejo višek, ki ga oddajo nazaj v omrežje. Ker to za obstoječe omrežje, ki je bilo v preteklih 100 in več letih grajeno za razdeljevanje in odjem, brez nadgradnje predstavlja težavo, Silvo Ropoša, direktor področja distribucije na Elektro Maribor pojasnjuje: »Prizadevamo si, da bi lahko bili samooskrbni na tak ali drugačen način. Oblikovali smo rešitve, s katerimi bomo dosegli, da bo omrežje spet namenjeno bolj osnovni oskrbi in hkrati vključevanju večje proizvodnje, predvsem zaradi prihajajoče e-mobilnosti in ogrevanja s toplotnimi črpalkami, hkrati pa omogočalo tudi večji delež samooskrbnih elektrarn v omrežju. Delamo korake, prvi bodo vidni, kot je povedala tudi državna sekretarka, čez eno, dve ali pa tri leta.«
Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor: »Glede energetske samooskrbe Podravja si želimo boljšega izkoristka naravnih virov, kot so lesna biomasa ter geotermalna, vetrna in sončna energija. Sedaj vemo, da je sredstev za obnovo omrežja v novi finančni perspektivi dovolj, zato moramo biti pripravljeni, še posebej z vidika prostorskega umeščanja.«
V novo kohezijsko obdobje smo se podali s ciljem povečati konkurenčnost podravske regije, dvigniti kakovost življenja prebivalcev in njihovo blaginjo. Za uspešno izvedbo projektov se moramo še naprej povezovati z našimi partnerji, da bodo lahko tudi posamezniki energetsko samooskrbni, hkrati pa, da bo regija zanimiva in privlačna za tuje investitorje.
