V torek, 5. maja, je v Dvorani Vladimirja Bračiča na Univerzi v Mariboru potekala javna predstavitev kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru, namenjena zaposlenim in študentom Univerze v Mariboru ter širši univerzitetni in drugi zainteresirani javnosti. Svoja programa sta predstavila red. prof. dr. Dean Korošak in red. prof. dr. Mitja Slavinec.

Volitve bodo izvedene v torek, 12. maja

Predsednik volilne komisije, dr. Saša Prelič, je v uvodnem nagovoru zagotovil, da vsa dosedanja volilna opravila potekajo nemoteno in skladno s predvideno časovnico. Za rektorja lahko kandidira redni profesor, ki je s svojim znanjem, razgledanostjo ter izkušnjami zmožen prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in strokovne dejavnosti. Do izteka roka za vložitev kandidature sta prispeli dve kandidaturi, obe sta bili popolni in sta vsebovali vse predpisane sestavine.

Volitve bodo izvedene prihodnji teden, 12. maja, izvoljen pa bo kandidat, ki bo prejel več kot 50 % glasov.

Kandidaturi sta vložila prof. dr. Dean Korošak, redni profesor Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ter prof. dr. Mitja Slavinec, redni profesor Fakultete za naravoslovje in matematiko, ki sta danes na javni predstavitvi kandidatov predstavila svoja programa. Prvi kandidira s podporo Senata Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Senata Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Senata Fakultete za energetiko, drugi pa s podporo volilnih upravičencev, za kandidata ga je namreč predlagalo ustrezno število visokošolskih učiteljev.

Prof. dr. Dean Korošak: Ambiciozno, a realno

Najprej je svoj program predstavil prof. dr. Dean Korošak, redni profesor Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. "Kandidiram, ker verjamem, da Univerza v Mariboru vstopa v eno najpomembnejših obdobjih po svoji ustanovitvi," je obrazložil na začetku. Naslov njegovega programa UM2030 ni zgolj naključje, gre namreč za razvojno smer univerze do konca desetletja.

Njegova zaveza se posledično glasi Ambiciozno, a realno. Prihajajoči mandat bo še posebej pomemben, saj v tem obdobju Univerza v Mariboru vstopa v pogajanja o dveh šestletnih pogodbah, hkrati pa bo izveden največji investicijski cikel v njeni zgodovini.

"Te volitve zato niso le izbira med programi, so izbira med različnimi predstavami o tem, kako se vodi javna slovenska in evropska univerza. Ne odločamo le o mandatu, odločamo o razvojnih pogojih univerze za naslednje desetletje."

Poudaril je tudi nekaj pomembnih dosežkov iz zadnjega mandata. Kot prorektor za znanstveno-raziskovalno delo je med drugim vodil okrepitev raziskovanja in vstop v sistem stabilnega financiranja raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev, skupaj s kolegi iz Francije pa so odprli pot novemu mednarodnemu študijskemu programu na področju jedrskega izobraževanja.

[[image_1_article_88127]]

Prva zaveza njegovega programa je avtonomija. "Univerza v Mariboru ni mreža uslug, ni prostor političnih dialogov, ni inštitucija, katere prihodnost bi bila odvisna od osebnih dostopov. Univerza je akademska skupnost učiteljev, raziskovalcev, umetnikov, strokovnih sodelavcev in študentov. Iz te skupnosti izhaja naša legitimnost in od nikoder drugod," je odločno pojasnil. V pogovore z državo, ministrstvi, gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in evropskimi partnerji mora univerza vstopati kot avtonomna institucija, meni.

Njegova druga zaveza so študenti, saj, kot pravi, "univerza obstaja zaradi študentov in zanje". Univerza potrebuje manj nepotrebne administracije in postopke, ki varujejo kakovost, zakonitost, pravičnost in akademsko svobodo ter hkrati omogočajo pedagoško delo, raziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost.

Tretja zaveza je povezava raziskovanja in izobraževanja, za katera meni, da nista ločeni nalogi univerze, temveč dve plati istega poslanstva. "Kot eno prvih dejanj mandata bom imenoval koordinacijsko skupino za celostno pripravo univerze na obe pogodbi," pojasnjuje. "Stabilno financiranje obstoječih raziskovalnih programov bomo povečali, programska in kreativna jedra razširili in okrepili. Mlade raziskovalke in raziskovalce podprli na začetku njihove kariere. Doktorski študij pa razumeli kot institucionalno zavezo do prihodnosti znanosti. Umetnost bomo utrdili kot enakovredno polje raziskovanja in ustvarjanja," dodaja.

"Univerza v Mariboru potrebuje spremembo. Pravzaprav potrebuje kontinuirane spremembe. Toda sprememba ne pomeni rušenja, sprememba pomeni, da tisto, kar smo skupaj zgradili, razvijemo v naslednjo stopnjo," je nadaljeval. Za konec je še dodal, da univerza ne potrebuje rešitelja, pač pa skupnost, ki zna nastopiti kot inštitucija, znanjem, argumenti, rezultati, zaupanjem in odgovornostjo.

Prof. dr. Mitja Slavinec: Vodenje kot usmerjanje

S predstavitvijo je nadaljeval še prof. dr. Mitja Slavinec, redni profesor Fakultete za naravoslovje in matematiko, ki se je za kandidaturo odločil na osnovi svojih izkušenj, znanja in širokih povezav, ki jih je ustvaril v življenju. Na mariborski univerzi je že 35 let, v tem času pa je šest let bil tudi dekan FNM UM. Deloval je tudi kot poslanec in državni sekretar, kar je prav tako pomembno prispevalo k njegovemu razumevanju visokošolskega in raziskovalnega prostora.

Opisuje se kot povezovalno, operativno in učinkovito osebo. Kandidaturo je zato vložil s podpisom 180 kolegic in kolegov z vseh fakultet mariborske univerze. 

"Vodenje razumem kot usmerjanje. In to usmerjanje bo takšno, da bo temeljilo na čim širšem zaupanju in da bo predpisanih ne več, kot je potrebno, postopkov," je pojasnil in dodal, da bo na tak način univerza lahko napredovala, se prilagajala okolju in zagotavljala študentom in zaposlenim najboljše pogoje.

Delo rektorata ocenjuje kot zelo pomembno, še posebej pri tem izpostavlja neposredno komunikacijo. "Ne nameravam kakorkoli posegati v organizacijo dela samega rektorata, želim pa delo olajšati in želim, da bo bolj učinkovito," opisuje. To bi naredil z ustanovitvijo posebne skupine, podprte z umetno inteligenco, ki bi prevzela rutinska opravila in na ta način razbremenila zaposlene. Obljublja tudi spremembo kulture komunikacije: "Obljubim, da vam ne bo treba v petek popoldne z rektoratov pošiljati naloge z rokom do ponedeljka, saj spoštujem prosti čas in vikend."

[[image_2_article_88127]]

Poudarja tudi pomen in možnosti, ki jih univerzi ponuja umetna inteligenca. "Ko bodo študenti umetno inteligenco razumeli kot orodje, ne pa kot avtorja, bodo seveda toliko bolj uspešni pri svojem študiju in, kar je še pomembneje, pri razvoju svojih karier," je dodal ob tej temi. Tudi on študentom v svojem programu namenja posebno pozornost. Omenil je ustanovitev fundacije UM, ki bo skrbela za štipendije ter povezovala študente z lokalnim gospodarstvom in jim zagotavljala začetek gradnje kariere že v času študija. Prav tako bodo podvojili sredstva, namenjena za delovanje študentskih svetov, tako bodo tudi lažje podprli delovanje študentskih društev, v študijske programe pa bi vrnil šport.

Veliko pozornost v programu namenja tudi mednarodnim odnosom ter avtonomiji. "Za doseganje naše avtonomije se moramo zavedati, da si avtonomen toliko, koliko imaš denarja. In moja obljuba je, da se bom trudil za čim večjo avtonomijo in ne samo trudil, da bom zagotavljal," je pojasnil. Opozoril je, da si bo treba izboriti svoje mesto, ter da bodo odločevalci naklonjeni tudi mariborski univerzi. Napovedal je tudi projektno pisarno v Ljubljani, ki bo po eni strani komunicirala z odločevalci in ministrstvi, po drugi strani pa tudi pomagala našim vlogam, da jih bomo oddali take, ki bodo čim bolj uspešne. 

Odgovarjala na vprašanja navzočih

Po predstavitvi sta kandidata odgovarjala na vprašanja publike. Spraševalci so se med drugim dotaknili razvoja in odnosa do umetnosti, povezave in vključevanja upokojenih profesorjev, študija ob delu, položaja zaposlenih ter vzpostavitve in financiranja novih atraktivnih študijskih programov.

Oba sta poudarila pomen umetnosti in krepitve tega področja, kot izredno pomembno pa sta izpostavila tudi vključevanje upokojenih profesorjev ter deljenje izkušenj.