Ministrstvo za infrastrukturo tudi v novi sestavi podpira in spodbuja razvoj logističnih dejavnosti in logističnih centrov, s tem pa tudi vzpostavitev Smart Huba, ki bi glede na svojo zasnovo pomembno prispeval k delovanju in razvoju mariborskega letališča in lokalnega okolja, so za STA glede načrtov z omenjenim letališčem pojasnili na ministrstvu.
Prejšnja vlada je tik pred aprilskimi volitvami sprejela uredbo o koncesiji za obratovanje mariborskega letališča, s katero je načrtovala začetek postopka iskanja bodočega upravljavca letališča preko koncesijskega akta o javno-zasebnem partnerstvu. Takratni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je napovedal, da želijo koncesijo za upravljanje z letališčem oddati do konca letošnjega leta.
Usoda mariborskega letališča ni nič bolj jasna
Z menjavo vlade in ministrske zasedbe usoda bolj ali manj spečega mariborskega letališča za zdaj še ni nič bolj jasna. Kot so povedali na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer, še vedno načrtujejo pridobitev novega dolgoročnega upravljavca, trenutno pa skladno z določbami omenjene uredbe pripravljajo razpisno dokumentacijo.
Izdelujejo tudi obvezne elaborate, kot so cenitve opreme in nepremičnin ter priloge s področja javnih financ. Predlog razpisne dokumentacije bo moralo ministrstvo v smislu preveritve razpisnih pogojev, da ne gre za nedovoljeno državno pomoč, pred objavo uskladiti še z ministrstvom za finance in Evropsko komisijo, so še pojasnili.
Vzporedno s tem še vedno poteka oblikovanje predloga državnega prostorskega načrta, ki pa ga bodo preverili tudi s programi morebitnih ponudnikov za koncesijo. S pripravo načrta bodo zato nadaljevali, ko bodo postopki izbire koncesionarja v zaključni fazi.
V postopku so priprave razpisne dokumentacije
Na vprašanje o tem, ali vidijo realne možnosti za oživitev letalskega prometa na letališču in ali to vključuje tudi potniški promet, na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da v postopku priprave razpisne dokumentacije pripravljajo investicijsko dokumentacijo, v kateri bodo preverili vse možnosti rentabilnega poslovanja zasebnega partnerja, ki bi prevzel koncesijo izvajanja storitev obratovanja letališča.
Časovnica za zdaj ni znana, je pa precej jasno, da vsaj za zdaj verjetno ne bo nič s prihodom nizkocenovnih letalskih ponudnikov. V zadnjih mesecih se je govorilo o morebitni vrnitvi Ryanaira ali prihodu Wizz Aira, a na ministrstvu pojasnjujejo, da je z omenjenima podjetjema sicer prišlo do preliminarnih sestankov, na katerih pa ni bilo konkretnih dogovorov.
“Na teh sestankih ni bilo govora o točno določenih letalskih povezavah, ponudili pa smo jim Letališče Edvarda Rusjana Maribor, kjer so tudi cene letaliških pristojbin bolj atraktivne,” so sporočili.
Država sicer še vedno ureja tudi lastniška razmerja na območju letališča, kjer je lastnik dela nepremičnin družba Aerodrom Maribor, nekdanji najemnik letališke infrastrukture v lasti kitajskih vlagateljev. Ti so ostali brez najemne pogodbe, potem ko se njihovi visoko leteči cilji niso nikoli uresničili. Kot so za STA povedali na ministrstvu, sodni postopki še niso zaključeni.
Stroške je letališče plačeval tudi s svojimi prihodki
Potem ko je ministrstvo v času, ko ga je vodila Alenka Bratušek, zdaj državna sekretarka, z zasebnim najemnikom prekinilo dolgoročno pogodbo, je upravljanje in zaposlene na letališču v imenu države prevzel DRI, s čimer se je Slovenija izognila vračilu denarja, ki ga je za prenovo starega in gradnjo novega potniškega terminala prejela iz Bruslja. Dogovor o začasnem upravljanju s strani te družbe je bilo že nekajkrat podaljšano, za zdaj velja, da bo tako najpozneje do konca leta 2023, če prej ne najdejo boljše rešitve.
Državo je sicer od leta 2019, ko je bila prekinjena pogodba z najemnikom, upravljanje z mariborskim letališčem doslej stalo skoraj pet milijonov evrov, samo letos do konca julija nekaj manj kot milijon in pol evrov. Deloma so stroške pokrivali tudi s prihodki letališča od redkega prometa na njem, a je bilo teh v vsem tem času skupaj le za dobrih 1,3 milijona evrov.
STA
