V mariborskem Kinu Udarnik je danes, 20. novembra, potekalo srečanje Maribor–Gradec, na katerem so o prihodnosti čezmejnega sodelovanja razpravljali županski kandidat Matevž Frangež, evropska poslanka Elisabeth Grossmann (SPÖ/S&D) in evropski poslanec Matjaž Nemec (SD/S&D). V ospredju so bili gospodarski razvoj, povezovanje univerz, dostopna stanovanja in vprašanje, kako lahko Maribor bolje izkoristi bližino gospodarsko razvitejšega Gradca.
Čeprav mesti loči le nekaj deset kilometrov, so gospodarske razlike med njima precejšnje. Številni prebivalci Maribora in okolice vsakodnevno odhajajo na delo čez mejo, medtem ko se domače gospodarstvo sooča z izzivom ustvarjanja kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest.
»Čas je, da se dvignemo«
Po besedah Matevža Frangeža bi moralo biti sodelovanje med Mariborom in Gradcem bistveno tesnejše, predvsem pa ne bi smelo ostati omejeno na občasna srečanja in pogovore.
»Začeti moramo tesnejše povezovanje med Mariborom in Gradcem. Gre za dve mesti, ki imata lahko veliko sinergij. Skupne točke imamo na področju izobraževanja, znanosti, gospodarstva, stanovanjske gradnje in prometa. Drug od drugega se lahko učimo, mnoge izzive pa lahko rešujemo z močnim čezmejnim sodelovanjem,« je povedal v izjavi za Maribor24.
Ob tem je poudaril, da bi bilo treba vzpostaviti stalne oblike sodelovanja in skupno platformo, ki bi povezovala Maribor, Gradec ter slovensko in avstrijsko Štajersko. Frangež je opozoril tudi na gospodarsko razliko med regijama.
[[image_1_article_94727]]
»Gradec ima enkrat večji BDP na prebivalca kot naša regija in čas je, da se mi dvignemo ter skupaj razvijamo bolj sinergično kot doslej,« je dejal.
Vsak dan na delo v Avstrijo, priložnosti pa bi morali ustvarjati doma
Eno osrednjih vprašanj srečanja je bilo tudi vsakodnevno odhajanje prebivalcev severovzhodne Slovenije na delo v Avstrijo.
Frangež je v pogovoru izpostavil podatek, da naj bi iz regije vsak dan v Gradec na delo odhajalo približno 10.000 ljudi. Po njegovem mnenju to dokazuje, da čezmejno sodelovanje že obstaja, vendar bi moralo Mariboru prinesti tudi več gospodarskih koristi.
»Mislim, da Maribor nima težav s tem sodelovanjem, saj ga živi vsak dan, tudi v prometnih zastojih. Hkrati pa je to sporočilo, da moramo bolje poskrbeti za lasten gospodarski razvoj, da bodo talenti in visoko izobraženi ljudje iz te regije imeli priložnosti tudi doma, ne le v Gradcu ali Ljubljani,« je poudaril.
Po njegovih besedah bi se Maribor lahko zgledoval po avstrijskih mestih, ki jih povezuje z visoko kakovostjo življenja, urejenim prometom, javnimi storitvami in gospodarskim razvojem.
Evropska poslanka: »Frangež je pravi človek za to mesto«
Dogodka se je udeležila tudi evropska poslanka Elisabeth Grossmann, ki je Frangeževi kandidaturi izrazila jasno podporo.
V pogovoru je pojasnila, da se je pred srečanjem seznanila z njegovim dosedanjim delom in političnimi usmeritvami. Kot posebej pomembno je izpostavila njegovo sposobnost poslušanja ljudi.
»Prebrala sem njegov profil in se pozanimala, kaj je doslej že naredil. Resnično pooseblja vrednote, ki jih tudi sama zagovarjam, predvsem dobro življenje za vse in posluh za vsakodnevne potrebe ljudi,« je dejala Grossmannova. Dodala je, da je imela tudi na današnjem dogodku priložnost osebno opazovati njegov odnos do ljudi.
»Je pravi človek za to čudovito mesto, ker zna poslušati. Pomembno je, da zna politik govoriti, vendar je še pomembneje, da zna poslušati. On to zna, poleg tega pa ima tudi ustrezno znanje in sposobnost uresničevanja sprememb, ki lahko izboljšajo življenje ljudi,« je poudarila evropska poslanka.
Grossmannova sicer Maribor pozna že iz preteklosti. Kot nekdanja članica deželne vlade avstrijske Štajerske, pristojna za izobraževanje, je z mestom sodelovala v času, ko je Maribor nosil naziv Evropska prestolnica mladih. Takratno sodelovanje je opisala kot zelo pozitivno izkušnjo.
Od skupnih diplom do novih gospodarskih priložnosti
Pomemben del razprave je bil namenjen povezovanju Univerze v Mariboru z graškimi univerzami. Grossmannova je izpostavila možnosti razvoja skupnih študijskih programov, dvojnih diplom in tesnejšega sodelovanja raziskovalcev ter strokovnjakov na obeh straneh meje.
Priložnosti vidi tudi v povezovanju slovenskih podjetij z avtomobilsko industrijo avstrijske Štajerske, predvsem na področju elektrifikacije, obnovljivih virov energije in zelenih tehnologij.
Kot primer dobre prakse je predstavila avstrijski inovacijski ekosistem Green Tech Valley, ki povezuje podjetja, raziskovalne ustanove in razvojne organizacije. Takšen model bi lahko bil zgled tudi za Maribor, kjer obstajata industrijska tradicija in raziskovalno znanje, ki bi ju bilo mogoče še tesneje povezati z gospodarstvom.
Evropski poslanec Matjaž Nemec je ob tem poudaril, da bi Maribor moral postati pomembnejše gospodarsko središče širše regije.
»Verjamem v še boljše sodelovanje in povezovanje, ne le zaradi tisočih delavcev, ki se dnevno vozijo v Gradec, ampak ker Maribor lahko postane to, kar je Gradec za Avstrijo. Center gospodarske moči v regiji,« je dejal.
Dostopna stanovanja kot pogoj za boljšo prihodnost
Poleg gospodarstva in izobraževanja je razprava odprla tudi vprašanje stanovanjske problematike, s katero se sooča vse več evropskih mest.
Frangež je opozoril na rast cen nepremičnin v Mariboru in potrebo po aktivnejši vlogi javnega sektorja pri zagotavljanju dostopnih stanovanj.
Grossmannova je kot zgled izpostavila Dunaj, kjer so javna in dostopna stanovanja rezultat dolgoletne načrtne stanovanjske politike. Ob tem je predstavila tudi nekatere stanovanjske in najemne modele, ki jih razvijajo v Gradcu. V pogovoru je poudarila, da bi morali imeti ljudje možnost ostati v domačem okolju, namesto da so se zaradi pomanjkanja delovnih mest ali nedostopnih stanovanj prisiljeni odseljevati.
»Vse pomembneje postaja, da ljudje niso prisiljeni zapustiti svoje domovine, temveč lahko v svojem okolju najdejo dobra delovna mesta, možnosti za delo, dostopna stanovanja in kakovostno življenje,« je dejala. Bo srečanje prineslo tudi konkretne rezultate?
[[image_2_article_94727]]
Čeprav so sogovorniki predstavili številne možnosti sodelovanja, ostaja ključno vprašanje, kako jih prenesti v prakso. Frangež je poudaril, da morajo podobnim dogodkom slediti trajne oblike povezovanja, ki bodo omogočile skupne projekte in konkretne razvojne rezultate.
»Smo prijatelji med seboj, na obeh straneh meje. Čas je, da sklenemo roke in gradimo boljšo prihodnost,« je sklenil.
