Domnevni islamski skrajnež, ki je v ponedeljek v Bruslju ubil dva švedska nogometna navijača, je za azil zaprosil v štirih evropskih državah in bil vsakič zavrnjen, je danes dejala belgijska državne sekretarke za azil in migracije Nicole de Moor. Od leta 2011 je vložil prošnje za azil na Norveškem, Švedskem, v Italiji in Belgiji.
V Italiji so ga varnostni organi označili za radikaliziranega
Po poročanju medijev naj bi domnevni napadalec, sicer državljan Tunizije, leta 2011 prek Sredozemlja prispel na italijanski otok Lampedusa. Tunizijec je odšel na Švedsko, potem ko je nekaj časa živel v Italiji. Kasneje so ga iz Švedske izgnali in se je leta 2016 vrnil v Italijo, ko so ga varnostni organi označili za radikaliziranega.
Zatem je odšel tudi v Belgijo, kjer je bival nezakonito, je v torek izjavil belgijski premier Alexander De Croo. Dodal je, da domnevni napadalec ni bil na seznamu teroristov. Skupaj s premierjem Švedske Ulfom Kristerssonom sta pozvala k odločnemu boju proti terorizmu in okrepljeni varnosti na mejah EU.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je po terorističnem napadu v Bruslju zavzela za okrepitev vračanja posameznikov, ki nimajo dovoljenja za bivanje v EU, v države izvora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pojasnila je, da lahko v skladu s trenutno veljavno zakonodajo države članice odločijo o tem, ali bodo posameznika, ki predstavlja varnostno tveganje, vrnile v državo izvora. Zakonodajni predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila v okviru pakta o migracijah in azilu, pa predvideva, da bi to morale storiti takoj po zavrnitvi prošnje za bivanje. Države članice EU sicer na leto izdajo približno 400.000 odločb o vrnitvi, pri čemer so letos v države izvora vrnile okoli 65.000 ljudi, je še povedala Johansson.
STA
