Čeprav jih zaradi njihovega nočnega načina življenja pogosto niti ne opazimo, netopirji živijo povsem blizu nas. Skrivajo se v špranjah stavb, za fasadami in lesenimi opaži, v starih roletah in celo zaprtih senčnikih. Na območju Maribora je bilo v zadnjih letih zabeleženih kar 15 od 31 vrst netopirjev, znanih v Sloveniji, če bi upoštevali še širše območje z mariborskim delom Pohorja, pa bi se lahko njihovo število približalo celo 20 vrstam.

O skrivnostnih nočnih prebivalcih Maribora smo govorili z Moniko Podgorelec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN). Razkrila nam je tudi nenavadno zgodbo, ki so jo letos obravnavali v samem središču mesta.

Nad Vinagovo kletjo so si pripravili pravo »diskoteko«

Pozno poleti in jeseni se netopirji pripravljajo na parjenje in se zbirajo na določenih mestih. Takrat živahno letajo, se lovijo in oglašajo s socialnimi klici. Kot v šali pravi Podgorelec, bi lahko rekli, da takrat preprosto »žurajo«.

[[image_1_article_92557]]

Letos so si za druženje izbrali precej nenavadno lokacijo – drugo nadstropje stavbe nad Vinagovo kletjo v Mariboru, kjer se je nekaj podobnega zgodilo že leta 2024. Zaradi vročine so bila na hodniku odprta okna, skozi katera je v začetku septembra priletelo veliko netopirjev. Podgorelec in njena kolegica Jasmina Kotnik sta jih ujeli, pregledali in določili vrste. Ujeli sta 29 belorobih netopirjev in enega drobnega netopirja, še pet pa jih je pot na prosto skozi okno našlo samih.

Glede na čas parjenja in spolno strukturo živali so sklepali, da so si netopirji hodnik morda izbrali kot zbirališče in prostor za parjenje oziroma, kot se je pošalila sogovornica, za svojo »netopirsko diskoteko«. Toda zgodbe še ni bilo konec. Okna so zaprli, stanovalci, ki za dogodek niso vedeli, pa so jih ponovno odprli. Že naslednje jutro je sledil nov klic.

»Na hodniku je bilo spet 'res veliko netopirjev'. Po skoraj dveh urah 'telovadbe' z lestvijo smo ujeli še 76 belorobih netopirjev – 45 samic in 31 samcev,« opisuje Podgorelec.

Vse netopirje so zvečer izpustili nazaj v naravo, na okna pa nalepili jasno sporočilo: »Nekaj dni ne odpiraj oken, da se netopirji ne vrnejo žurat!« »Zakaj se netopirji v Mariboru vedno znova vračajo v stavbo Vinagove kleti, pa naj si vsak bralec sam odgovori,« se je ob tem pošalila Podgorelec.

V Mariboru so zabeležili najmanj 15 vrst

Med pogostejšimi vrstami na območju Maribora so belorobi netopir, navadni mračnik in Savijev netopir. Gre za vrste, ki se dobro znajdejo tudi v urbanem okolju in lahko uporabljajo zatočišča v stavbah. Ob Dravi, ribnikih in pod mostovi pa se pojavlja tudi obvodni netopir. Koliko netopirjev dejansko živi v Mariboru, za zdaj ni mogoče zanesljivo oceniti. Raziskava, s katero bi ugotavljali velikost populacij posameznih vrst na območju mesta, še ni bila izvedena, netopirje pa je zaradi njihovega načina življenja tudi sicer zelo težko prešteti.

[[image_2_article_92557]]

Raziskovalci poznajo številčnost nekaterih kolonij in lahko z ultrazvočnimi detektorji spremljajo njihovo aktivnost, vendar iz tega ni mogoče neposredno določiti skupnega števila osebkov.

»Zato bi bilo navajanje neke številke za Maribor zgolj ugibanje. Zanesljivo lahko povemo predvsem, da je območje Maribora vrstno pestro, saj je bilo tukaj zabeleženih najmanj 15 vrst netopirjev,« pojasnjuje Podgorelec.

Morda imate doma skritega »podnajemnika«

Netopirje najlažje opazimo ob mraku, ko se začne njihov najaktivnejši del dneva in začne letati tudi njihov plen – predvsem nočno aktivne žuželke. V mestu jih pogosto vidimo ob lučeh, kjer se zbirajo žuželke, veliko jih leta tudi ob Dravi, ribnikih, mlakah in potokih ter njihovih obrežjih in na gozdnih robovih. Toda živijo tudi neposredno ob ljudeh.

»Neredko so netopirji naši skriti 'podnajemniki',« pravi Podgorelec.

Za zatočišča uporabljajo različne špranje na stavbah, denimo za lesenimi opaži hiš in fasadnimi ploščami stolpnic, v odprtinah v zidakih, ob oknih ali v škatlah starih rolet. Najdemo jih lahko tudi za lesenimi polkni, v skladovnicah drv ali celo v »gubah« dalj časa zaprtih senčnikov.

Z območja Podravja na leto tudi do 30 klicev

SDPVN že od leta 2009 sistematično beleži klice za pomoč netopirjem v okviru Netopirofona. Na leto prejmejo približno 10 do 20 klicev z območja Maribora, če upoštevamo celotno Podravje, pa približno 20 do 30 klicev. Klici iz Maribora in okolice predstavljajo približno od sedem do deset odstotkov vseh klicev iz Slovenije, njihovo število pa se z leti povečuje. V zadnjih petih letih so na Netopirofon iz vse Slovenije prejeli približno 200 do 270 klicev na leto, medtem ko se je v predhodnih letih njihovo število večinoma gibalo med 100 in 200.

Ljudje pogosto pokličejo, ko najdejo onemoglega netopirja ali ko jim ta prileti v stanovanje in mu želijo pomagati. Pogosta so tudi vprašanja ljudi, ki odkrijejo netopirje pod svojo streho in jih zanima, kako zmanjšati težave zaradi njihovih iztrebkov. Še vedno pa se pojavljajo tudi primeri ljudi, ki se želijo netopirjev preprosto znebiti. Podgorelec ob tem poudarja, da imajo ljudje z netopirji pod streho pravzaprav brezplačne nočne lovce na žuželke oziroma naravne »leteče insekticide«.

Kaj narediti, če vam netopir prileti v stanovanje?

Najpomembneje je, da ostanemo mirni. Netopirji ljudi ne napadajo in se jim ne zapletajo v lase. Če netopir zvečer prileti v stanovanje, zapremo vrata v druge prostore, ugasnemo luči in na stežaj odpremo okno. Tako mu omogočimo, da pot na prosto najde sam. Če se nekam usede, ga lahko previdno pokrijemo z brisačo in z njo odnesemo na prosto. Z golimi rokami ga ne prijemamo, saj gre za divjo žival, ki se lahko v strahu brani z ugrizom.

Če netopirja podnevi najdemo na tleh oziroma je videti onemogel ali poškodovan, ga umaknemo pred soncem, prometom in plenilci. Z rokavico, debelejšo krpo ali kartonom ga previdno namestimo v dobro zaprto in prezračevano kartonasto škatlo ter jo postavimo na mirno in nekoliko hladnejše mesto. Nato čim prej poiščemo strokovni nasvet. Posebna previdnost je potrebna pri mladičih. Te je poleti mogoče najti pod porodniškimi kolonijami, v nekaterih primerih pa jih je mogoče ponovno združiti z materjo. Netopirja ne mečemo v zrak, ga po nepotrebnem ne vznemirjamo in ga ne odnesemo domov kot hišnega ljubljenčka. Vse vrste netopirjev v Sloveniji so namreč zavarovane.

Ogrožajo jih tudi obnove stavb in mestne luči

Čeprav so se številne vrste dobro prilagodile življenju v mestih, jih v urbanem okolju ogroža več dejavnikov. Med najpomembnejšimi sta po besedah Podgorelec izguba zatočišč v stavbah in svetlobno onesnaženje. Netopirji lahko zatočišča izgubijo pri obnovah ostrešij in fasad, ko se zaprejo špranje in druge odprtine, v katerih imajo kotišča ali prezimovališča. Še posebej problematične so obnove v neustreznem času, predvsem med aprilom in avgustom, ko so samice breje, kotijo in vzrejajo mladiče.

Pomembna je tudi izguba starih dreves z dupli, zelenih površin, drevoredov, gozdnih robov in drugih območij, kjer se prehranjujejo. Njihove populacije se po večjih izgubah le počasi obnavljajo, saj imajo netopirji praviloma le enega mladiča na leto. Po drugi strani so za tako majhne sesalce presenetljivo dolgoživi. Mnogi živijo od pet do deset let, posamezne živali pa lahko dočakajo več kot 20 let. Slovenski rekorder je dočakal 22 let.

Tudi preveč svetlobe jim lahko škoduje

Pomemben problem v mestih predstavlja tudi svetlobno onesnaženje, predvsem neustrezna in nepotrebna celonočna razsvetljava. Številne, zlasti občutljivejše vrste, se osvetljenim območjem izogibajo. Razsvetljava jim lahko zato prekine ustaljene letalne poti ali jih izrine s prehranjevališč. Svetilke obenem privabljajo žuželke iz okoliških temnih predelov, kjer posledično ostane manj hrane za vrste netopirjev, ki lovijo predvsem v temi.

Podgorelec zato opozarja na uporabo čim manj moteče razsvetljave – svetilk s toplejšo svetlobo in majhnim deležem modrega spektra, ki naj bodo usmerjene samo tja, kjer jih res potrebujemo. V delu noči naj se njihova jakost zmanjša oziroma naj se, kjer je mogoče, ugasnejo.

Zaradi milejših zim se spreminja tudi njihovo vedenje

V zadnjih letih opažajo tudi spremembe, povezane z milejšimi zimami in podnebnimi spremembami. Čeprav naši netopirji pozimi praviloma hibernirajo, lahko ob daljših obdobjih toplega vremena mirovanje prekinejo in zapustijo prezimovališča. Tako jih je mogoče videti letati tudi pozimi, ko njihove glavne hrane – žuželk – skoraj ni. Pogostejše prebujanje lahko pomeni večjo porabo energetskih zalog in posledično vpliva tudi na njihovo preživetje.

Ne, netopirji se vam ne bodo zapletli v lase

Predstava o netopirju, ki se človeku zaplete v lase, ostaja eden najbolj razširjenih mitov. Zahvaljujoč natančni eholokaciji netopirji zaznajo tudi zelo majhne ovire in se človeku med letom brez težav izognejo. Prav tako niso slepi, ne gradijo gnezd in niso »leteče miši«. Nobena evropska vrsta netopirjev se tudi ne prehranjuje s krvjo. Večina naših vrst je žužkojedih, krvosese vrste pa živijo v Srednji in Južni Ameriki. K predstavi o krvosesih netopirjih je močno prispevala popularna kultura, zlasti Drakula Brama Stokerja in poznejše filmske upodobitve vampirjev.

Pri neposrednem stiku pa previdnost kljub temu ni odveč. Netopir je divja žival in lahko ob prijemanju v strahu ugrizne. Pri evropskih netopirjih je bil sicer zelo redko najden tudi lyssavirus, soroden virusu stekline, zato jih nikoli ne prijemamo z golimi rokami.

»Netopirjev se nam ni treba bati, treba pa jih je spoštovati kot prostoživeče živali in se izogibati nepotrebnemu neposrednemu stiku z golimi rokami,« poudarja Podgorelec.

Koristni nočni sosedje Mariborčanov

Netopirji imajo pomembno vlogo tudi v mestnem ekosistemu. Kar žužkojede ptice počnejo podnevi, netopirji opravljajo ponoči – lovijo komarje, mušice, vešče, hrošče ter številne kmetijske in gozdne škodljivce. Tako opravljajo svojevrstno »naravno dezinsekcijo«, kako učinkovita je ta, pa je odvisno tudi od urejenosti prostora. Več dreves, parkov, vodnih površin in temnih območij pomeni boljše življenjske razmere za netopirje, pretirana umetna osvetlitev pa jim škoduje. V društvu si zato želijo predvsem, da prebivalci Maribora netopirjev ne bi dojemali kot nevarne ali škodljive živali in da neutemeljenih strahov pred njimi ne bi prenašali na otroke.

»Netopirji so naši koristni nočni sosedje, saj se prehranjujejo z velikimi količinami žuželk in imajo pomembno vlogo tudi v mestnem okolju,« poudarja Podgorelec.

Mariborčani lahko njihov skrivnostni svet nekoliko bolje spoznajo tudi v naravi. V Stražunu je Učna pot netopirja Boromirja, nekaj informacij o njih pa je mogoče najti tudi na informacijskih tablah pri mini gozdičku Miyawaki v bližini Magdalenskega parka in ob Radvanjskem potoku.

Če naletite na netopirja in ne veste, kako ravnati, lahko za pomoč pokličete Netopirofon Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev na 068 650 090.