Z jesenjo se v naše domove znova vračajo nepovabljeni obiskovalci. Na okenskih policah, zavesah, fasadah in balkonih lahko v tem času vse pogosteje opazimo sive smrdljivce, ki si za hladnejši del leta iščejo primerna skrivališča. Če jih poskušamo odstraniti na napačen način, pa hitro pokažejo, zakaj so dobili svoje nič kaj laskavo ime.
Zakaj jeseni silijo v naše domove?
Sivi smrdljivec (Rhaphigaster nebulosa) spada med ščitaste stenice. Odrasli osebki merijo približno od 14 do 16 milimetrov, prepoznamo pa jih po sivkastem oziroma rjavkastem, lisastem telesu.
Njihovo pojavljanje v stanovanjih v tem delu leta ni naključje. Odrasli sivi smrdljivci namreč pogosto prezimujejo v stavbah, kjer najdejo zavetje pred neugodnimi zimskimi razmerami. Zato jih lahko jeseni srečamo tudi tam, kjer jih zagotovo ne želimo, in sicer v naših stanovanjih in hišah.
Nikar jih ne zmečkajte
Če na steni zagledamo smrdljivca, je prva rekacija mariskaterega človeka, da ga preprosto zmečka. A pri tej žuželki to ni najboljša rešitev. Sivi smrdljivec ima namreč smradne žleze. Ko se znajde v nevarnosti, lahko iz njih izloči smrdljivo in dražljivo tekočino. Neprijeten vonj je obrambni mehanizem žuželke, zaradi katerega je tudi dobila svoje slovensko ime. Če ga najdemo v stanovanju, je zato bolje, da ga odstranimo brez stiskanja.
Kako se jih torej znebiti?
Pri smrdljivcih je veliko učinkoviteje preprečiti njihov vstop, kot se z njimi spopadati šele takrat, ko so že v stanovanju. Preverite predvsem okna in vrata ter morebitne razpoke in odprtine, skozi katere lahko žuželke pridejo v notranjost. Koristne so tudi dobro nameščene mreže proti mrčesu. Posamezne osebke, ki so že prišli v stanovanje, lahko mehansko odstranimo ali posesamo.
Pri slednjem velja nekaj previdnosti. Zaradi njihovega obrambnega izločka se lahko neprijeten vonj prenese tudi v sesalnik, zato je smrdljivca, če je mogoče, še preprosteje previdno ujeti in odnesti iz prostora.
Je to res sivi smrdljivec?
Obstaja še ena težava. Sivega smrdljivca lahko zelo hitro zamenjamo z marmorirano smrdljivko (Halyomorpha halys), saj sta si na prvi pogled precej podobna. Marmorirana smrdljivka je za razliko od sivega smrdljivca tujerodna invazivna vrsta, ki izvira iz vzhodne Azije. V Sloveniji so jo prvič našli leta 2017 na Goriškem, od takrat pa se je razširila tudi drugod.
Ena izmed značilnosti, po katerih ju lahko razlikujemo, se skriva na trebušni strani. Sivi smrdljivec ima značilen naprej obrnjen trn, ki ga marmorirana smrdljivka nima. Razlike so vidne tudi v vzorcu tipalk in obarvanosti roba zadka. Obema pa je skupno vedenje, zaradi katerega ju jeseni srečujemo ob (ali v) svojih domovih. Odrasle stenice iščejo primerna mesta, kjer bi lahko preživele hladnejši del leta.
Nadležni, a zanimivi obiskovalci
Če se vam torej zdi, da se v tem času smrdljivci pojavljajo dobesedno od nikoder, obstaja povsem naravna razlaga. Stavba jim predstavlja priročno mesto za prezimovanje. Najboljša obramba zato ni lov na vsakega posameznega smrdljivca, ampak preprečevanje njihovega vstopa. Preglejte mreže na oknih, zatesnite razpoke in druge odprtine, tiste, ki so že prišli v stanovanje, pa odstranite brez stiskanja. Predvsem pa se uprite skušnjavi, da bi jih zmečkali. Njihovo ime namreč precej dobro opozarja, kaj lahko sledi, če jih prestrašite.
