Kot je dejal predsednik Pahor, je bila ob ustanavljanju samostojne države pred 30 leti odločilnega pomena politična in ljudska enotnost. “Zdi se, da v današnjih, bistveno bolj naklonjenih domačih in mednarodnih razmerah ne čutimo potrebe po iskrenem dialogu, premoščanju razlik in oblikovanju skupnih ciljev. Gotovo nismo v taki stiski in tako usodnem razpotju kot tedaj. Kljub temu bi bilo zrelo in odgovorno, če bi se trudili sodelovati tudi zdaj,” je povedal v slavnostnem nagovoru zbranih pred Izobraževalnim centrom Pekre.

Izrazil zaksrbljenost nad nestrpnostjo

Izrazil je zaskrbljenost, da se v Sloveniji “preveč navajamo samo na nasprotovanje in celo na izključevanje“. “Nestrpen govor o nasprotnikih je med lastnimi privrženci deležen večjega navdušenja kot poudarjanje svojih ciljev ali zamisli. Če se bomo glede tega še naprej lahkomiselno prepuščali takemu toku, se bomo znašli v položaju, ko bo lažje oblikovati politiko proti kot politiko za. To pa bo poglabljalo razlike med nami in komurkoli zelo oteževalo vodenje državnih zadev, ki so pomembne za varnost in blaginjo ljudi,” je navedel.

Zmagovalec v Pekrah je bilo civilno prebivalstvo

Zbrane na slovesnosti sta nagovorila tudi mariborski župan Saša Arsenovič in županja Maribora v času Pekrskih dogodkov Magdalena Tovornik. Slednja je povedala, da je “pravi zmagovalec Pekrskih dogodkov civilno prebivalstvo“.

Vsi pravni, organizacijski in drugi temelji nove države so res nastajali v pristojnih republiških službah in parlamentu v Ljubljani. A tukaj ob vznožju pohorskih gozdov, kjer je zemlja še vedno prepojena s krvjo številnih domoljubov partizanov, ki so 50 let prej obležali pod streli nekega drugega okupatorja, so ljudje takoj prepoznali nevarnost in zmogli dovolj moči za upor proti JLA, ki je tisti dan 23. maja sklenila grobo ustaviti načrtovano pot do samostojne Slovenije.

“Vsi pravni, organizacijski in drugi temelji nove države so res nastajali v pristojnih republiških službah in parlamentu v Ljubljani. A tukaj ob vznožju pohorskih gozdov, kjer je zemlja še vedno prepojena s krvjo številnih domoljubov partizanov, ki so 50 let prej obležali pod streli nekega drugega okupatorja, so ljudje takoj prepoznali nevarnost in zmogli dovolj moči za upor proti JLA, ki je tisti dan 23. maja sklenila grobo ustaviti načrtovano pot do samostojne Slovenije,” je dejala in med drugim izpostavila pomembno vlogo, ki so jo takrat odigrali mediji.

Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno.

Po besedah Arsenoviča so Pekrski dogodki dokaz, da “Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno“.

Slovesnosti so se udeležili predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter udeleženi v dogajanju pred 30 leti, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) 23. maja 1991 obkolila učni center teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.

Državna slovesnost ob 30. obletnici teh dogodkov bo zvečer pred mariborsko Kadetnico. Pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske bo zbrane nagovoril predsednik vlade Janez Janša.

STA