Doslej so bile po zelenih, trajnostnih inovacijah poznane predvsem evropske prestolnice kot je nam najbližji Dunaj, predlogi, podani na platformi Čuj, sodeluj! v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor pa nakazujejo na to, da si tudi prebivalci našega mesta želijo več dreves, zelenih kotičkov, skrbi za gozd in mestne griče, zelenih streh, klopi, zidov, javnih električnih polnilnic, urejene infrastrukture za kolesarje in pešce … Številni tovrstni predlogi so bili sicer iz ožjega izbora, ki poteka do 10. decembra, izločeni, a nekaj jih še ostaja in četudi ostanejo neizpolnjeni, je Občina z njimi dobila jasen znak, da je tudi Maribor pripravljen na zeleno revolucijo.

V rubriki Zelena energija pri Maribor24.si že dlje časa predstavljamo zelene in trajnostne zglede vsega sveta, upajoč, da bomo lahko že kmalu poročali o čem podobnem iz domačega okolja in videti je, da »zgledi res vlečejo«. Tako smo se poglobili v predloge, ki so jih podale Mariborčanke in Mariborčani, izmed njih izbrali nekaj zelenih, trajnostnih ali kako drugače naravi ter meščanom prijaznih ter jim skušali povleči vzporednice z dobrimi praksami iz tujine. Morda pa se Mestna občina Maribor odloči uresničiti katerega od teh …

Želimo si … kolesarsko mesto

Kar nekaj projektov, podanih na platformi Čuj, sodeluj!, se dotika področja kolesarjenja. Tako je bila po vzoru letos obnovljene Koroške predlagana tudi ureditev kolesarske varnosti na območju centra Kamnice, Vrbanske ceste, Ceste v Rošpoh in Kamniške grabe, ki bi bila več kot dobrodošla predvsem za lokalne šolarje. Več o predlogu.

Svež je tudi predlog javnih servisnih stojal za kolesa na 12 lokacijah v Mariboru, ki bi poskrbele, da bi bila kolesa vedno več meščanov, ki namesto v avtomobil sedejo na kolo, bolj varna. Pri Mariborski kolesarski mreži namreč opažajo, da ljudje k njim zavijejo zaradi potrebe po manjših servisnih opravilih, ki bi jih lahko ob dostopnosti preprostih servisnih stojal uredili tudi sami. Tako stojalo že obstaja pred sedežem Mariborske kolesarske mreže na Partizanski, njegova začasna odstranitev v poletnem času pa je pokazala, kako zelo so se lokalni kolesarji nanj navadili.

Števec kolesarjev pred podvozom na Ljubljanski je le ena od dobrodošlih novosti. Mariborčani so si jih na platformi Čuj, sodeluj! zaželeli še več.

Kaj vse bi javno servisno kolesarsko stojalo obsegalo? Opremljeno bi bilo z naslednjim osnovnim orodjem: tlačilko z manometrom in nastavkom za vse vrste ventilov, garnituro najpogosteje uporabljenih imbus in viličastih ključev ter izvijačev ter snemalec pnevmatik. S pomočjo takšnega stojala bi lahko mariborski kolesarji sami poskrbeli za polnjenje zračnic, nastavljanje višine sedeža, privijanje razrahljanih vijakov, menjavo zavornih ploščic in zračnice, še povedo predlagatelji. Kolesarska kultura bi se posledično še okrepila, varnost kolesarjev (ali vsaj koles) v Mariboru pa bi bila občutno boljša. Pa lokacije? Predlagatelji navedejo 12 najbolj frekventnih mest v Mariboru – Železniška postaja, Glavni trg, študentski kampus, Magdalenski park, Nova vas, Pobrežje ob pokopališču, Studenci pri prometni šoli, Tezno v bližini avtobusne postaje Pošta, Maistrova ulica nasproti PU Maribor, Bresternica v bližini avtobusne postaje Bresternica – pošta, v bližini doma kulture Pekre-Limbuš ter na Ulici Proletarskih brigad v bližini avtobusne postaje Proletarskih brigad – Ljubljanska. Več o predlogu. 

Ob sistemu izposoje koles, ki nam je obljubljen v spomladanskih mesecih prihodnjega leta, bi bila servisna stojala odlična spodbuda razcvetu kolesarjenja v mestu. Kdo ve, morda Maribor tako postane pravi slovenski Amsterdam.

Želimo si … mesto brez odpadkov

Precej predlogov se je tako ali drugače dotaknilo tudi problematike odpadkov v Mariboru, ki se zdi ena od večnih tem. Čeprav se meščani vedno bolj zavedamo, da srž ne tiči v ekoloških otokih, potopnih smetnjakih in sežigalnici, ampak v zmanjševanju količin odpadkov z »zero waste« pristopom, pa si gotova vsaka mestna četrt ali krajevna skupnost želi bolj estetskih ekoloških otokov, ki ne bi pokali po šivih. Tak predlog se je pojavil tudi za Malo tržnico na Dominkuševi, kjer je še do nedavnega obstajal ekološki otok.

A rumene vreče in nova Snagina strategija so prinesli nov veter, Mariborčani pa se na to, da viška embalaže nimamo več kam odvreči, še nismo navadili. Smeti tako končajo v nepravih zabojnikih majhnih trgovin ali sosednjih blokov, problematika odpadkov v Mariboru pa je tako rešena le na videz. Tako skupaj z Malo tržnico več predlagateljev poziva k vrnitvi ekoloških otokov vsaj na določena mesta, lahko pa se namesto klasičnih Snaginih zabojnikov po vzoru tujine in ponovem tudi Glavnega trga vgradi pametne potopne smetnjake. Glede na to, da trenutno (spet) potekajo tudi pogovori o mariborski sežigalnici, pa se morda MOM namigne tudi z inovativno idejo danske sežigalnice … Več o predlogu. 

Želimo si … mesto z več klopmi

Zanimivo se je med podanimi idejami pojavilo več predlogov namestitve klopi. Nekaj se jih je nanašalo na obnovljeni Glavni trg, a je komisija hitro povedala, da bi kakršnakoli ozelenitev ali nameščanje klopi tja posegli v avtorsko zasnovo obnove in da bo Glavni trg vsaj še nekaj let ostal takšen kot je sedaj. Eden izmed predlogov tako postavlja klopi na ulice mestne četrti Koroška vrata. »MČ Koroška vrata je prepletena s cestami (npr. Gosposvetska) in ulicami (npr. Smetanova, Kosarjeva, Kajuhova), ki mestoma nudijo možnost prijetnega urbanega sprehoda pod drevesi. Vendar večina teh poti izključuje priložnosti za postanek, počitek, saj so klopi nenavadno redko postavljene ali pa jih, najpogosteje, sploh ni. To zagotovo predstavlja manjko za vse starejše ljudi, invalide, ki težko premagujejo že nekaj metrske razdalje. Prav nič manj ne pogrešajo klopi nosečnice, družine z vozički in majhnimi otroki. In najbrž vsi ostali mimohodeči in hiteči, ki si zaželijo posedeti ali pokramljati na poti v šolo, službo, po opravkih … Manjko tovrstnih površin favorizira avtomobile, zapiranje ljudi na lastna dvorišča in stopnišča,« zapišejo predlagatelji ter dodajo, da bi bile več kot dobrodošle tudi reciklirane, stare klopi, ki so jih v preteklosti kljub nedotrajanosti zamenjali z novimi. Več o predlogu.

Več o inovativnih klopeh tudi v prispevku V Črni gori “zraslo” solarno drevo z brezžičnim internetom. 

In če se kdo vpraša, kako na ozke pločnike postaviti še klop, naj povemo, da v evropskih prestolnicah prevladuje trend spreminjanja uličnih parkirnih mest v majhne lesene podeste ali terase, namenjene počitku. Če se tu in tak odvzame kakšno parkirno mesto tudi pri nas, se ga uredi in nanj namesti klop, bi to gotovo polepšalo sprehode po mestu marsikomu, kajne?

O spreminjanju parkirnih mest v majhne terase: Na nemških parkiriščih se postavljajo solarni kotički za oddih. 

O navadnih klopeh pa se je na Čuj, sodeluj! našlo tudi nekaj idej o eko, pametnih klopeh. Ena je bila pred časom postavljena pred SERŠ-em, Mariborčani pa so si očitno zaželeli, da bi jih bilo po mestu več. Tudi v tujini se pojavljajo nadvse inovativne klopi – take s solarnimi drevesi, ki jih preko fotosinteze napajajo alge, take s klasičnimi sončnimi celicami, take z USB vtiči ali brez … »Predlagam postavitev pametnih klopi po mestu. Celo v Mariboru imamo super lokalno mlado podjetje, ki izdeluje vrhunske premium pametne klopi (www.ecosmartbench.com) iz masivnega lesa, ki delujejo na sončno energijo. Klopi so samozadostne, hkrati pa osvetljujejo pot na kateri stojijo,« je bil jedrnat predlagatelj, klopi pa si je zamislil na Glavnem trgu, Cafovi ulici, Partizanski cesti, ob šolah in fakultetah, v nakupovalnih centrih, na Lentu, pod Pohorjem ter ob športnih objektih. Več o predlogu. 

Želimo si … manj stikal

Še en kolesarski projekt je odstranitev stikal za pešce in kolesarje pri semaforjih, kar bi prečkanje cest olajšalo tako slednjim kot vsem, ki se soočajo s kakršnimikoli senzorično-gibalnimi težavami, prav tako pa bi semaforji brez stikal preprečevali situacije, ko stikalo pritisnemo trenutek prepozno in se nam zelena luč ne prižge več. »S tem se bo zmanjšal čas, ki ga najšibkejši udeleženci prometa preživijo ob čakanju na zeleno luč, v primerih ko stikalo pritisnejo prepozno, pa je za varno prečkanje ceste še dovolj časa oziroma bi glede na potek in ureditev avtomobliskega prometa v križišču na dotičnem prehodu morala goreti zelena luč za pešce in kolesarje,« so povedali predlagatelji ter dodali, da so stikala v času epidemije tudi »izvrstno« gojišče bakterij …

Ideja ni nova, saj se je v Mariboru pojavila že večkrat, a tudi tokrat jo je komisija že v kali zatrla in pojasnila, da odstranitev stikal zaradi posebnega načina reguliranja semaforjev v Mariboru ni mogoča. Več o predlogu.

Želimo si … več (sadnih) dreves

Po skandinavskem in celo varaždinskem zgledu si je nekdo od predlagateljev zaželel tudi javni sadovnjak, ki bi bil v rodovitnem mariborskem okolišu gotovo izjemno uspešen in popularen, a je komisija idejo zavrnila s pojasnilom, da bi tovrsten sadovnjak zahteval vzdrževalca, kar bi glede na življenjsko dobo sadnega drevja, vsakoletni obrez, košnjo in pobiranje sadja preseglo maksimalno dovoljeno finančno vrednost za posamičen predlog.

»Urbani sadovnjak bo ob tem, da bo sprehajalcem ponujali zdrav prigrizek, služil tudi kot učni prostor, v skrb za drevesa pa bi se lahko vključile tudi številne šole. Možna bi bila vzpostavitve mobilne aplikacije ali sodobnih označb sadnega drevja, ki bi ponudila interaktiven pregled urbanega sadovnjaka, sadja, ki ga je mogoče najti in ponudila ideje, recepte kaj konkretno iz določenega sadja lahko nastane,« je idejo povzel predlagatelj:

»Zasadile bi se lahko jablane, hruške, slive, murve, nešplje, kutine, kakiji, asimine, oreh, kostanj, šmarna hrušica, češnje, višnje, breskve, marelice, pa tudi različne vrste jagodičevja. Glede na raznolikost sadnih vrst in sort bi bilo sadje na razpolago od sredine poletja do pozne jeseni.«

»Zasadile bi se lahko jablane, hruške, slive, murve, nešplje, kutine, kakiji, asimine, oreh, kostanj, šmarna hrušica, češnje, višnje, breskve, marelice, pa tudi različne vrste jagodičevja. Glede na raznolikost sadnih vrst in sort bi bilo sadje na razpolago od sredine poletja do pozne jeseni. Za sadovnjak bi v veliki večini skrbela Mestna občina Maribor skupaj s partnerjem gospodarske javne službe, oskrba pa bi morala biti naravi prijazna. V sadovnjaku bi poleg meščanov tako uživale tudi čebele in druge živali.«

O javnih sadovnjakih: Rastoči urbani sadovnjaki za prebivalce Copenhagna ter Prebivalci Varaždina bodo sadje kmalu nabirali v javnem sadovnjaku. 

Ideja je kljub zavrnitvi zelo sveža in si zasluži, da jo na listo načrtov Mestna občina Maribor uvrsti ob kaki drugi priložnosti. Pri tem se naj nikar ne brani pokukati k sosedom v Varaždin, kjer so nedolgo nazaj otvorili mestni sadovnjak, sadna drevesa po mestnih promenadah pa so v skandinavskih državah že ustaljena praksa. Več o predlogu.

Želimo si … več zelenja

Zanimiv je tudi predlog ureditve mestnih korit z rastlinami, ki marsikje samevajo ali služijo le kot gojišče plevela in priložnostni smetnjak. Komisija ga je sicer zavrnila, saj se baje nanaša na program rednih vzdrževalnih del MOM … Več o predlogu. Vseeno predlog ponuja obilo možnosti za dodatno postavitev korit ali drugih oblik urbane ozelenitve. Ideja omenjenega predlagatelja namreč ni osamljena, saj se je na platformi kot že omenjeno pojavilo več želja po ozelenitvi Maribora. Ker Glavni trg po besedah komisije za kaj takega ne pride v poštev, so predlagatelji ponudili tudi možnost ozelenitve mestnih streh, kar je v tujini ob zelenih fasadah že ustaljena urbana praksa. Letos smo bili lahko priča postavitvi strešnega vrtička nad stavbo GT22, a od pravih zelenih streh nas loči še kar nekaj korakov, glede na mnenje komisije, ki »za tovrstne posege na drugih javnih stavbah ne vidi neposrednih družbenih koristi,« pa smo od tega še zelo daleč. V poštev bi po njihovih besedah prišle šolske strehe, a so večinoma poševne, za ravne strehe obnovljenih šol pa je trenutno v veljavi še sveža garancija. Več o predlogu.

Zelenih streh se ne poslužujejo samo v tujini, ampak tudi v bližnji Ljubljani. Več v prispevku Zelene strehe avtobusnih postaj odslej tudi v Ljubljani. 

So pa zato nekoliko bolj zeleno luč podali predlogu zelene terase ob Studenški brvi na desnem bregu Drave. Kot omenjena sprememba parkirnih mest v majhne lesene podeste za počitek in druženje, so tudi zelene terase ob dravski pešpoti ter na drugih lokacijah našega mesta zelo dobrodošle in precej izvedljive. Če jim dodamo še vrisane plošče za družabne igre kot so šah, dama ali kaj podobnega in ob njih morda namestimo še preprosto otroško igralo ali tablo z ugankami, pa bo našemu zgledu gotovo sledilo še kako slovensko mesto. Več o predlogu.

Pobrskate lahko po naših prispevkih o zelenih fasadah na Dunaju, strešnih farmah v Parizu ter protipoplavnem zelenju v Rotterdamu. O prihodnosti, ki jo gradijo zeleni zidovi, lahko več preberete v našem prispevku Z zelenimi zidovi zapuščene danske stavbe dobivajo novo življenje.

Tujim smernicam sledi tudi predlog zelenega zidu na Nasipni ulici pod podjetjem Snaga, ki pa ga je komisija zaradi že sprejetega prostorskega načrta za ta del mesta žal zavrnila. Le upamo lahko, da se morda ideja uporabi za katero drugo mariborsko lokacijo – ne dvomimo, da se jih najde precej, da je predlog »smiseln iz estretskega in ekološkega razloga ter cenovno dostopen« pa je povedala tudi komisija sama. Več o predlogu. 

Želimo si … ohranjanja gozda

Nadvse veseli smo lahko tudi vseh predlogov, ki se nanašajo na ureditev našega mestnega gozda Stražuna, saj ti kažejo na to, da Mariborčanom za izginjajoče kotičke mesta ni vseeno. »Gre za biser mesta, ki ga je mesto nekoč zaščitilo, kot Krajinski park in potem ni poskrbelo, da ta kot tak dobi ustrezno mesto v tem prostoru to je v osrčju mesta, kot spomenik narave, kot mirna oaza in “pljuča mesta” v vedno bolj z ozračjem onesnaženem mestu. Ta KP obkrožajo MČ Pobrežje, Brezje in Tezno, pomemben je za celo mesto Maribor,« zapiše eden od predlagateljev ter naniza nekaj zanimivih idej:

»Na Pobreški strani naj bi se uredile klopi, ki jih s svojim denarjem danes urejajo občani sami. Uredi se naj tudi dotrajana igrala za otroke, doda nova vsebina, kot npr. Rusko kegljišče, trim steza, piknik prostor ipd. To naj uredi mesto iz proračuna. Nekateri starejši občani, ki so naredili današnje klopi in mize so že preminuli, ostali pa smo tudi letos zbrali denar za material in s svojim prostovoljnim delom obnovili del teh klopi.«

»Sredi gozda, kje je nekoč bilo korito reke Drave ne spada polje za pridelavo koruze. Tja naj bi se vrnila travnata površina, morebiti z TRIM STEZO ali podobno. Na Pobreški strani naj bi se uredile klopi, ki jih s svojim denarjem danes urejajo občani sami. Uredi se naj tudi dotrajana igrala za otroke, doda nova vsebina, kot npr. Rusko kegljišče, trim steza, piknik prostor ipd. To naj uredi mesto iz proračuna. Nekateri starejši občani, ki so naredili današnje klopi in mize so že preminuli, ostali pa smo tudi letos zbrali denar za material in s svojim prostovoljnim delom obnovili del teh klopi. V KP bi morali postaviti table s katerimi se opozarja na nedovoljeno početje oz. prepovedati uporabo motornih vozil in postaviti table z BONTONOM obnašanja. Obnoviti bi kazalo tudi energetske točke in prepovedati podiranje dres pri le teh. Na Tezenski strani bi tudi trebalo postaviti nekaj podobnega, kot je sedaj na Pobreški strani. Obnoviti bi bilo treba tudi poučno gozdno pot za otroke ipd. “Srčkovo pot” postaviti morda na dveh ali treh mestih Piknik prostor (ob robu parka) npr. pri črpališču termalne vode 2 ipd.« Več o predlogu.

Želimo si … še več dreves!

Ko smo že pri ozelenitvi … Eden izmed predlagateljev se zaveda, da je za privzgajanje zelene miselnosti ključno začeti že zgodaj. Tako predlaga, da se mariborskim prvošolčkom ob vstopu v šolo podari mlado drevesno sadiko, ki jo lahko vzdržuje v sadilnem loncu in s pomočjo staršev zasadi v vrt. Več o predlogu.

Če so jesenski dnevi praviloma odeti v bolj tople barve, so na Dunaju bolj zeleni, saj mesto vsako leto v tem času posadi več tisoč novih dreves. Več o dunajski strategiji v našem prispevku Jesen na Dunaju je … zelena!

Si predstavljate, koliko novih dreves bi takšna gesta lahko prinesla Mariboru? Tako bi se lahko približali celo Dunaju, ki letno zasadi skoraj 5000 novih dreves ter zanje vodi celo interaktivni zemljevid. Več dreves so si prebivalci s predlogom zaželeli tudi v Novi vasi, kjer so še ne tako dolgo nazaj posekali precej mogočnih listavcev. Več o predlogu.

Želimo si … mesta, prijaznega živalim

Nekaj predlogov se nanaša tudi na okoljevarstvo, predvsem na odstranitev invazivnih rastlin, ki jih je na obrobju preveč ter posledično uničujejo naše avtohtone živalske in rastlinske vrste (več o predlogu), dobrodošla pa sta tudi predloga informativnih tabel o pticah, pravilnem hranjenju le teh ter posod z vodo v Magdalenskem parku (mi pa predlagamo še Lent in okolico Treh ribnikov, kjer bi se lahko namestila tudi stojala s krmilnimi posodicami s semeni, po katerih bi lahko sprehajalci posegli, namesto, da vodne ptice hranijo s kruhom, ki zanje ni primeren). Več o predlogu.

Sklep? Povsem preprost. Maribor je tik pred zeleno, trajnostno revolucijo, le upamo pa lahko, da bo trenutna vodilna garnitura Mestne občine Maribor prepoznala potencial in nas usmerila v bolj zeleno prihodnost.