Veste, da dunajska občina vodi celo zemljevid, na katerem lahko najdete prav vsako drevo, ki ga je zasadila občina? Trenutno jih avstrijska prestolnica šteje skoraj pol milijona, mesto pa že priča o tem, kako uspešno zelenje kljubuje poletni vročini in meščanom prinaša naravno klimo.

Dunaj ni le modno, umetniško in kulinarično središče, ampak že nekaj časa slovi kot eno najbolj zelenih mest na svetu, ki je po vrhu še na lestvici mest z najboljšo kvaliteto življenja. Do so res zeleni, je letos potrdil tudi izbor podjetja Resonance Consultancy, v katerem so Dunaj označili za najbolj zeleno mesto na svetu, kar, glede na to, da se lahko prestolnica pohvali z več kot 53 % zelenih mestnih površin, gotovo drži.

Vsako leto z novimi zelenimi inovacijami

Če površin ne gre ozeleniti, so Dunajčani ugotovili, da jih lahko tudi umetno ustvarijo. Tako so v zadnjem času otvorili kar dve pomembni zeleni stvaritvi – plavajoče vrtove nad zapuščenim donavskim kanalom ter poseben Cooling park, veliko konstrukcijo, prekrito z zelenimi rastlinami, med katerimi so nameščene šobe z vodno meglico.

Prestolnica zelenih dreves

Ob vseh zelenih novitetah pa Dunaj redno skrbi še za mestna drevesa, ki jih, tam, kjer jih še ni, tudi dodaja. Večja akcija zasaditve mladih dreves se je zgodila prav v preteklih tednih, vodja zelenega urada dunajske občine, Ulli Sima pa je povedala, da mesto letno posadi tudi do 4500 novih dreves. Dodala je še, da se jih največ posadi prav jeseni, ki je za to, da se drevesa obdržijo in spomladi že zacvetijo, idealen letni čas za tako opravilo.

Trenutno Dunaj ozelenjuje okrog 30 različnih vrst dreves, mestni strokovnjaki pa so prav za dunajsko okolje razvili tudi poseben mineralni substrat za drevesa, ki poskrbi za to, da so tamkajšnja drevesa še bolj zdrava in zato še bolj zelena. Tako kot v Maribor, pa se tudi Dunaj za zalivanje mladih dreves poslužuje posebnih vreč, ki jih njihovi skrbniki enkrat tedensko zalijejo. Poseben material vreč omogoča, da so mlada drevesa ravno prav napojena in da jim kljub morebitni vročini, ki jo okoliški asfalt še povečuje, nikdar ne zmanjka vode.

Vir: Ulli Sima, Ekovjesnik