Saša Arsenovič, neodvisni županski kandidat s podporo volivcev in aktualni župan Mestne občine Maribor, je bil pred zasedbo županskega položaja med Mariborčani znan kot podjetnik z več gostinskimi lokali v starem mestnem jedru. H kandidaturi ga je nagovarjalo več strank, po prigovarjanju skupine znanih Mariborčanov pa je leta 2018 vstopil v mestno politiko. Je nekdanji teniški igralec, po izobrazbi pravnik, ki se je usmeril v gostinstvo.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Področju prometa smo se tekom mandata intenzivno posvečali. Center mesta smo z zaprtjem Koroške ceste za motoriziran promet odprli za brezskrbno sprehajanje po Glavnem trgu, uredili smo Cafovo ulico, Gregorčičevo ulico, cesto v Trčovo, cesto v PC Pobrežje, cesto v Coni Tezno, Lackovo cesto, Partizansko, Streliško cesto, nadhod Titova, idr. Bistveno smo izboljšali kakovost in obseg kolesarskih poti, nekateri pločniki, kot je del Gregorčičeve, pa so pred obnovo. Projekti so že izdelani.

V mestu je predvsem zaskrbljujoče stanje vozišč. Posege v ceste smo v zadnjih petih letih z ustreznim odlokom bistveno omejili. V prihodnje načrtujemo celovite prenove, ki vključujejo tudi vso komunalno, informacijsko in energetsko infrastrukturo.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Kot rečeno, smo se področju prometa intenzivno posvečali, predvsem naš podžupan dr. Samo Peter Medved, izjemen prometni strokovnjak. Dejstvo je, da imamo v Mariboru še veliko za postoriti s cestišči, problem pa je vedno znova v financiranju obnov vozišč, ker za to ne dobimo ne državnih ne evropskih sredstev. Tako smo se fokusirali na infrastrukturne projekte, pri katerih smo dobili sofinancerska sredstva oziroma s sofinanciranjem države.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Koseskega ulica, Medvedova, Dogoška, del Ceste Zmage, Rožnodolska, Zvezna ulica, idr.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Vsekakor da, ne gre pa pozabiti na centralne dejavnosti, ki so skoncentrirane v središču mesta in jih koristimo vsi občani, kot tudi občani drugih občin. Tekom mandata smo z rednimi obiski mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter s sistematiziranim projektnim delom dokazali, da nam je za razvoj teh predelov še kako mar.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Pobrežje, Tezno, Bresternica – Gaj, Kamnica, Studenci, Razvanje, Tabor, Košaki, Melje, Brezje, Dogoše, Zrkovci, Radvanje, Limbuš, Pekre…. Praktično v vse.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Da, tako kot narekujejo normativi, sicer pa nekje nekoliko lažje kot drugod.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Ambulant je dovolj, seveda pa niso vse v najboljšem stanju. Zato gradimo novo Zdravstveno postajo Magdalena in kmalu za njo Zdravstveno postajo Tezno. Storitve v mestu obstajajo v količini, kot jih lahko plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Načrtujemo 5-letni program obnove vozišč, zagotoviti je potrebno optiko v vse predele mesta, tudi obnovo kanalizacije in njeno dograditev, sofinancirati male čistilne naprave in dograditi manjkajoče vodovode.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Za vodooskrbo so projekti dobro pripravljeni, problem vidim v tem, da stroški izgradnje naraščajo nesorazmerno s številom gospodinjstev, ki jih lahko priključimo. Pripravili smo celovito hidravlično študijo mesta Maribor in naročili strokovne podlage za obnovo in dograditev kanalizacij. Pri ravnanju z odpadki moramo razmisliti o ukinitvi ekoloških otokov, urediti več zbirnih centrov in uvesti celovito ravnanje z odpadki. Prav tako moramo preseliti sedež centralne dejavnosti Snage iz Nasipne ulice.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Maribor ima vse možnosti, da postane mesto zelene energije, predvsem s področja hidroenergije in sončnih elektrarn na degradiranih območjih, javnih zgradbah in mobilnostnem vozlišču. Tudi v proizvodnji zelenega vodika imamo lepe potenciale.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Da, Energetika Maribor in MOM sta pripravili obsežen program, ki bi ga realizirali skupaj z JHMB, Energetiko MB, HSE, DEM, Elektro Maribor, Energijo plus.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Trenutno ne, bomo pa naredili vse, da čez Lent ne bo tranzitnega prometa.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Infrastrukturne:prometni obroč, hitre železniške povezave z Avstrijo, Ljubljano in Zagrebom, pridobivanje lastne zelene energije, vzpostavitev Kreativnega parka Drava, vzpostavitev turistične destinacije Pohorje z Dravo, sodobne poslovne cone, Krepitev Univerze v znanstveno raziskovalno središče – INOVUM.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

Večji poudarek na logistiki, turizmu in sodobnih oblikah zračnega transporta, povezovanje z drugimi letališči.

Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Že sedaj komuniciramo z rednimi objavami vseh novic na naši spletni strani in družbenih omrežjih, neposredno so moja vrata odprta v urah za občane. Ustanovili smo Časopis za prijazen Maribor, naša PR služba pa medije obvešča o vseh zadevah mestne občine.

Sam uporabljam tudi osebni profil župana na FB in IG, kjer na orodju primeren način sporočam vse o mojem delu in delu moje ekipe.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Da, vsekakor pa so potrebne tudi jasna vizija, vztrajnost in odločnost.