Eden izmed 15 županskih kandidatov v Mestni občini Maribor je Miha Recek (Slovenska ljudska stranka in Naša dežela), samostojni mestni svetnik, ki na prvo mesto postavlja ureditev manjkajoče prometne in ostale infrastrukture v mestu. Bil je član liste nekdanjega župana Andreja Fištravca, nato se je za nekaj časa pridružil Listi kolesarjev in pešcev, danes v občinskem svetu deluje samostojno. Na letošnjih državnozborskih volitvah se je na listi stranke Naša dežela potegoval za mesto poslanca.

Županskemu kandidatu smo, enako kot ostalim 14 v Mariboru, posredovali vprašanja, ki so jih naši bralci v anketi prepoznali kot pomembna za nadaljnji razvoj Maribora. Dodali smo še nekaj ostalih tačas aktualnih področij.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Kot me že poznate iz mestnega sveta, sem skozi celoten štiriletni mandat opozarjal ravno za nevzdržno stanje cestne infrastrukture. Ceste so v tako slabem stanju, da sem bil primoran s sajenjem rož v cestne luknje na svojstven način opozarjati na nevzdržno stanje, predvsem v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih in mestnih četrteh. Pri predvidenem proračunu v višin 190.000.000,00 evrov Mestna občina Maribor nameni le nekaj sto tisoč na prenovo, obnovo in preplastitev cestišč, kar je bistveno premalo. Moja zaveza je, da se v vsakem proračunskem obdobju nameni 5,000.000,00 evrov ravno za izboljšanje cestne infrastrukture. V celotnem mandatu bi tako za to področje namenili 20,000.000 evrov, s tem denarjem bi lahko ceste uredili do določenega vzglednega in vzdržnega stanja.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Vsekakor, raje smo kupovali gostilno Pri treh ribnikih, razna zemljišča, fontane, mestni časopis, brv čez reko Dravo. Za te stvari smo namenili nepotrebne milijone, ki nimajo nobene dodane vrednosti in ne pripomorejo k razvoju mesta in boljšemu življenju v samem mestu Maribor.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Če bi moral napisati vse, bi to vzelo preveč časa, imate tudi premalo prostora, da bi naštel vse. Ceste so katastrofa tako v Kamnici, Gaju, kot na Teznu in v Pobrežju. Tudi Studenci niso izjema. Iz teh mestnih četrti se je v mestni proračun preko komunalnega prispevka vplačevalo veliko, ta prispevek pa ni bil vrnjen za to, za kar je namenjen. Da ne govorim o Dogošah, Limbušu in Pekrah ter Malečniku.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Seveda, na to sem opozarjal ves štiriletni mandat. V samo Mestno četrt Center se je v štiriletnem mandatu vložilo in porabilo neverjetnih 100,000.000,00 evrov, medtem ko je bila periferija deležna le nekaj 100.000 evrov našega denarja. To se mora, ne glede na to, kdo bo župan, nujno spremeniti in bolj pravično razdeliti.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Predvsem na periferijo: v Dogoše, Malečnik, Gaj, Razvanje in Radvanje, ti kraji še danes nimajo z ustavo zapisane pravice do pitne vode. Žalosten sem, da ljudje v 21. stoletju nimajo pitne vode, da se morajo umivati z deževnico, kuhati z vodo iz plastenk, sedanja oblast pa vlaga naš denar v beton in nesmiselne projekte, ki sem jih že prej naštel.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Nikakor ne, še vedno so tukaj v podrejenem položaju prebivalke in prebivalci Tezna, ki še vedno nimajo svoje zdravstvene postaje. Ta je bila obljubljena na začetku mandata, a kaj ko se Tezno ne nahaja v samem centru mesta in zato ni v enakopravnem položaju. Tudi v Magdaleni imajo razpadajočo zdravstveno postajo, za katero upam, da jo bodo začeli kmalu graditi.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Ambulant venomer primanjkuje, kot sem že omenil na Teznu in Magdaleni. Če pogledamo zdravstveno postajo Tezno, mislimo, da smo se zbudili v nekih preteklih časih, kjer se je čas ustavil in pozabil na nujno potrebno zdravstveno nego naših meščank in meščanov. Zdravstvena postaja Tezno je ena izmed največjih črnih pik v Mariboru.

Kaj boste kot morebitni župan najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Komunalna infrastruktura je ena izmed najbolj potrebnih stvari v mestu. Pomembna je tako za dobrobit naših ljudi kot za razvoj samega gospodarstva, daje zgled turistom, ki nas obiščejo, in potencialnim vlagateljem v mesto Maribor. 5000 ljudi nima pitne vode, imamo zelo star vodovodni sistem, ker se omrežnina in vodarina ne vlagata v obnovo in razvoj tega, čemur sta namenjeni. Še vedno imamo azbestne in železne vodovodne cevi  in prav bi bilo, da se to sanira. Najprej je potrebno poskrbeti za ljudi, ki nimajo pitne vode, to je v Razvanju, Radvanju, Kamnici in Gaju, ter jim prav tako urediti kanalizacijo. Hišo vedno gradimo od temeljev navzgor in tako je tudi komunalna infrastruktura temelj razvoja samega mesta in razvoja gospodarstva, ki na koncu daje nove službe, dodano vrednost ljudem in izboljšuje življenjski standard naših meščank in meščanov.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Glede vodooskrbe in kanalizacije sem že odgovoril pri prejšnjem vprašanju. Glede odpadkov pa je najpomembnejša ozaveščenost vseh nas, da se odpadki reciklirajo in se nato v javnem podjetju prodajo. Moti me to, da ljudje nimajo svojih posod za odpadke, kot so steklo, plastika in papir. To imajo samo večstanovanjski bloki, stanovanjske hiše pa žal ne. Če pa govorimo o odpadkih, ki nastajajo v čistilni napravi v Dogošah, pa je potrebno biti zelo premišljen in preudaren. Mislim, da bi se morala občina lotiti teh odpadkov, jih predelati v gradbeni kompozit in jih nato vgrajevati v rečne bariere reke Drave ali jih kot gradbeni kompozit vgraditi v premogovnik Velenje. Škoda je, da za to plačujemo astronomske zneske podjetju Surovina, da jih ta nato odpelje v druge države in na tem veliko zasluži.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Na mestnem svetu sem dal pobudo, da se naredi raziskava na temo, koliko potencialnih površin ima Mestna občina Maribor za postavitev sončnih elektrarn ( vrtci, šole, športni objekti). To so sedaj naredili in prišli smo do odličnih potencialnih površin. Te potenciale moramo nemudoma izkoristiti in postati samozadostni. Odpira se še ena priložnost za postavitev 10-MW elektrarne na bivšem odlagališču odpadkov na Pobrežju, kjer morajo biti v ta projekt vključeni stanovalci in pri njem sodelovati. Nato je potencial še v postavitvi kogeneracije na lesni plin na Preradovičevi, kjer je že kupljeno zemljišče in narejena idejna zasnova. Maribor ima veliko priložnosti in potenciala postati samozadosten tako z električno energijo kot z ogrevanjem. Na koncu je edini moj cilj te potenciale izkoristiti in s tem znižati položnice ogrevanja ter javnim podjetjem zagotoviti lastni vir elektrike, kar bo ponovno pozitivno vplivalo na zniževanje položnic vseh javnih podjetji ( Snaga, Energetika, Marprom, Vodovod, Nigrad).

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Seveda podpiram, v tej krizi moramo ljudje stopiti skupaj, tako okoliške občine kot same Mariborčanke in Mariborčani. Občina Maribor je tukaj le posrednik in skrbnik za dobrobit naših ljudi, ki mora imeti pred sabo samo en cilj – zadovoljiti potrebe in nuditi čim boljši in čim ugodnejši mestni servis.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Nikakor ne, zaprtje Lenta je narejeno “ad hoc”, brez vizije, brez prometnih študij, kar bo privedlo do prometnega kaosa, ki že danes vlada na ulicah Titove, Partizanske, Mladinske, kjer je veliko srednjih in visokih šol. Kaj se bo še zgodilo ob zaprtju Lenta, si ne znam niti predstavljati. Imamo zelo slabe avtobusne povezave in iz enega dela mesta na drugi del mesta potrebujemo skoraj eno uro.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Maribor potrebuje predvsem projekte, ki imajo dodano vrednost in olajšujejo in pocenijo vsakodnevno življenje. Z vlaganjem v obnovljive vire bomo lahko neposredno zmanjševali vse položnice javnih podjetji, razvoj industrijskih con in s tem privabljanje tujih vlagateljev z delovnimi mesti z dodano vrednostjo. Več poudarka bi morali dati lesni industriji in jo tako na državni in občinski ravni subvencionirati. Vlagati je potrebno v nove šole z deficitarnimi poklici, ki jih danes primanjkuje na trgu dela in imajo visoko dodano vrednost.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

(op.a. Kandidat ni podal odgovora.)

Na kak način boste kot morebitni župan komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Župan mora biti prijatelj z občankami in občani, od njega je odvisno, kako bodo ljudje živeli. Do njih je potrebno imeti spoštljiv odnos in se zavedati, da so te ljudje postavili na položaj župana. Zavedati se, da razpolagaš z njihovim in ne svojim denarjem. Pomembno je, da župan ne izpolnjuje svojih fetišev, ki so v njegovem interesu, in dodajajo višjo tržno vrednost nepremičninam v neposredni bližini že izvedenih projektov, ki so bili plačani z našim denarjem. Moja vrata bodo vedno odprta, tako kot sem sedaj vedno prisluhnil problemom ljudi, ki so se obrnili na mene, in bilo jih je res veliko.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

To osebno lastnost smo v tem mandatu na žalost zelo pogrešali, tako svetnice in svetniki v mestnem svetu kot tudi otroci, mopedisti in vozniki našega mesta.