Igor Jurišič, kandidat Stranke mladih – Zeleni Evrope za župana Maribora, je mestni svetnik, ki se je med drugim zavzemal za uporabo hitre ceste skozi Maribor brez vinjete, bil pa je tudi pobudnik projekta zasaditve potomk Stare trte v Seulu in Pjongjangu. V preteklosti je deloval kot študentski funkcionar na Univerzi v Mariboru in ŠOUM-u, zaposlen je na Zavodu za mladinsko popotništvo, hkrati pa je predsednik Popotniškega združenja Slovenije. Tudi njemu, podobno kot ostalim mariborskim županskim kandidatom, smo posredovali novinarska vprašanja, vezana na prihodnje razvojne izzive drugega največjega mesta:

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Stanje prometne infrastrukture v Mariboru je alarmantno, saj se je vodstvo MOM v tem mandatu osredotočalo predvsem na najožje mestno središče, kjer so porabili prekomerne vsote za najdražje materiale, medtem pa je večina ostale prometne infrastrukture ostala nedotaknjene. Prav zato je ena od ključnih točk našega programa “Energetska in siceršnja obnova vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvene, športne in druge občinske infrastrukture vključno z obnovo dotrajanih cest, pločnikov in kolesarskih poti. Tudi izven ožjega mestnega središča”. Ugotavljamo namreč, da je v mestu precej cest takšnih, ki ne izpolnjujejo tehničnih pogojev in niso le neugledne in neudobne za vožnjo, ampak tudi nevarne.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Da, razen v najožjem središču, pa še tam so cesto najprej obnovili, potem pa zaprli za promet.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Na Teznem (podobno pa je po ostalih mestnih četrteh in krajevnih skupnostih) je žal bistveno lažje našteti ceste, ki niso potrebne obnove. Potrebno bi bilo narediti celovit pregled vseh cest, pločnikov in kolesarskih poti ter jih razvrstiti po pomembnosti in po nujnosti ter jih po tako dobljenem prioritetnem vrstnem redu obnoviti.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Zagotovo. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je za periferijo predvsem pomembno, da se omogoči normalna kakovost življenja, saj v “spalnih naseljih” ne potrebujemo marmorja in granita, ampak le urejene parke, zelenice, prometnice ter seveda zdravstveno, kulturno, izobraževalno in ostalo infrastrukturo.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

V vse predele, saj razen Koroške ceste, Glavnega trga in Vojašniškega trga skoraj nikamor ni bilo investiranega skoraj nič v zadnjih štirih letih. Res je, da opažamo določene posiljene premike od začetka volilnih opravil, ampak po večini gre za posege v prostor, ki niso bili usklajeni s prebivalci.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Ne. Zagotovo se zavedamo, da ne more imeti vsaka osamljena kmetija na obronkih Maribora svoje ambulante, a to pomanjkljivost je nujno reševati z brezplačnimi prevozi tudi za nenujne posege in obiske zdravnikov; pred zdravstvenimi ustanovami pa omogočiti brezplačno parkiranje za vse, ki so bili primorani na poseg z avtom za čas trajanja obiska pri zdravniku.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Urejenost ambulant je alarmantna, vsaj, če pogledamo Zdravstveno postajo Tezno ali Magdalena. Vprašanje, ki je primernejše, je to, ali je dovolj zdravnikov, saj so lahko ambulante različno velike. Odgovor na to vprašanje pa žal ni pozitiven, saj je v Mariboru precej oseb brez svojega zdravnika. Rešitev, ki smo jo ponujali, a ni bila udejanjena, je uvedba t.i. “hitrega zdravnika”, kar bi v praksi pomenilo, da bi določene ambulante v neposredni bližini lekarn imele na voljo zdravnika, ki bi lahko v enostavnih primerih izdal zdravniški recept po krajšem rutinskem pregledu. Tako bi v veliki meri razbremenili ostale zdravnike. Lekarn v mestu ne primanjkuje, bi pa bilo smiselno urediti dostavno službo, ki bi oskrbela tiste, ki lekarn nimajo v bližini in imajo oteženo mobilnost. Tudi ostalih zdravnikov in zobozdravnikov v Mariboru primanjkuje, kar lahko iz prve roke potrdimo tisti, ki uporabljamo e-zdravje. Zelo pogosto so čakalne dobe v sosednjih in bližnjih občinah (Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica,…) bistveno krajše kot v Mariboru za enak poseg.

Kaj boste kot morebitni župan najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

To, kar imamo zapisano v programu “Energetska in siceršnja obnova vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvene, športne in druge občinske infrastrukture vključno z obnovo dotrajanih cest, pločnikov in kolesarskih poti. Tudi izven ožjega mestnega središča”. Seveda pa bomo najprej izvedli skrben pregled ter pripravili prioritetni seznam.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodo-oskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Težava je v učinkovitosti, kar se zrcali v visokih cenah oziroma v visokih zneskih položnic. Zagotovo pa je treba vsem občankam in občanom Mestne občine Maribor zagotoviti vodo-oskrbo pod enakimi pogoji. Tam, kjer izvedba vodovoda (še) ni mogoča, je potrebno dovažati zadostne količine vode s cisternami, pri čemer bo cena vode za ta gospodinjstva enaka kot za ostala ali z drugimi besedami – Mestna občina Maribor mora zagotavljati brezplačen prevoz.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

V programu smo zapisali “spodbujanje prehranske in energetske samooskrbe, da bomo pripravljeni na naslednje zime”. To pomeni, da bomo kot mesto uredili kredite, ki se poplačujejo s proizvedeno energijo za vse, ki so pripravljeni na svoje strehe namestiti sončne elektrarne. Drug odgovor pa je že dvakrat zapisan, zato zgolj ponovim, da ni rešitev le v dodatni proizvodnji, ampak tudi v zmanjšanju porabe, kar bomo uredili z energetskimi obnovami javnih stavb in spodbujanjem istega za zasebne objekte.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Da, vsaka streha, ki to premore, bi lahko proizvajala elektriko. Tudi parkirišča po mestu bodo bolj prijetna, v kolikor bodo imela nadstreške, ki hkrati proizvajajo energijo.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Maribor mora biti normalno pretočen. Ob trenutni prometni sliki bi zaprtje še ene prometne povezave pomenilo prometni infarkt, zato popolnega zaprtja za prometa do ustrezne alternativne rešitve ne podpiramo. Še več, do ustrezne alternative bo potrebno spremeniti tudi prometni režim na Koroški cesti z Glavnim trgom, kar je na našo pobudo potrdil tudi mestni svet, a se v praksi ne izvaja. Kot alternativo pa v prvi vrsti vidimo učinkovit javni potniški promet, ki bo ljudi na prijazen način odvrnil od uporabe avtomobila, in hkratno nadomestitev prometnic.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Maribor je naravno prometno vozlišče, ki ima železnico, avtocestni križ in letališče, a vse skupaj ne bo samo po sebi pripeljalo novih projektov in investicij. Maribor ima (sicer razpršeno) skoraj vse, kar potrebujemo za razvoj, le povezati je potrebno v celovito ponudbo. Maribor ima samo v centru nekaj deset tisoč kvadratnih metrov kakovostnih poslovnih prostorov, ki pa zaradi težav s parkiranjem ostajajo prazni in propadajo, na drugi strani pa se bohotijo nakupovalna središča, ki ne le, da imajo dovolj parkirnih prostorov, ampak jih ponujajo brezplačno. S posodobljenim javnim prevozom na eni strani in prijazno parkirno politiko na drugi se bo začel center mesta sam po sebi razvijati in prav to je eden večjih potencialov.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

Mariborsko letališče mora postati aktivno vse leto in del logističnega središča, ki bo privabljalo investitorje in ponujalo nova delovna mesta, ki ne bodo pretirano obremenjevala okolja.

Na kak način boste kot morebitni župan komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Kot župan bom odprt za vse. V programu smo zapisali “Enakopravna obravnava vseh delov mesta. Vsem bomo prisluhnili. Nikogar ne bomo pozabili.” To bo tudi vodilo v mandatu 2022-2026. Bolj kot odprta vrata je zame pomembno, da se bodo težave sproti reševale in ne kopičile. Mestu bom zagotovil kakovosten mestni servis, ampak zares in ne zgolj na volilnih plakatih. Prav zato si želim, da bo večina težav rešenih v realnem času in da bo občanov, ki bi želeli do župana zaradi nerešljivih težav, čim manj.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Nujno. Odnos župana do ljudi in mesta mora biti vzoren, saj lahko nasilen in nestrpen župan povzroči epidemijo nestrpnosti in nasilja v mestu, kar nikakor ni dobro.