Eden od 15 kandidatov za župana v Mestni občini Maribor je Bernard Memon (Nova Slovenija – krščanski demokrati – NSi). Od leta 2020 je direktor mariborskega zavoda za zaposlovanje, mestni svetnik, v NSi pa predsednik mestnega odbora Maribor. Po poklicu je diplomirani inženir medicinske radiologije, zaključil je tudi magistrski študij s področja upravnega prava in menedžmenta v javni upravi. Delovne izkušnje si je nabiral kot svetovalec poslanske skupine NSi v državnem zboru, v generalnem carinskem uradu, ministrstvu za obrambo in vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

In kako je odgovoril na naših 16 vprašanj?

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Ceste so v Mariboru zelo slabe, na področju kolesarstva se stanje sicer izboljšuje. Potreben je sistemski pristop, vpeljati je potrebno postopne prenove cest in trgov. Povezati je potrebno kolesarske poti in popraviti dotrajana cestišča (morebiti v ta namen povečati sredstva participativnega proračuna in naj občani sprejmejo prioritete). Tunel pod mestom je sprejemljiv samo, v kolikor bo strokovna študija pokazala, da se projekt zaradi geoloških razlogov ne bo dražil (nasprotujemo torej posameznim aneksom in zavlačevanju izgradnje).

Za ureditev prometa pa bi bilo potrebno urediti severno in južno obvoznico in tako razbremeniti mestno jedro. Menim, da bi bilo treba južno obvoznico delno speljati pod zemljo (tunel), da ne bo odrezala zelenega zaledja od mesta. Tukaj bi bil tunel boljša rešitev.
Za večjo pretočnost prometa na zahodni strani mesta bi bilo potrebno urediti semafor pred krožiščem pri študentskih domovih in ga uporabljati ob urah prometnih konic, da se z njim ureja promet pešcev, ki tam nekontrolirano hodijo čez cesto.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Nekoliko, vendar vsega ni mogoče narediti v kratkem času. Pomembno je določiti prioritete. Veste, na področju cest nikoli ni dovolj denarja, vendar pa je potrebno, ne glede na to, kdo bo župan, redno vlagati v ceste, ulice in trge ter postavke v proračunu sorazmerno višati iz leta v leto.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Potrebno je narediti popis najbolj nujnih obnov – v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrteh. Vrsto let je bila npr. zanemarjena cesta na Gaj, zato je potrebno cesto v posameznih odsekih končno obnoviti.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Mestna središča srednjeevropskih mest so pomembni pričevalci preteklih obdobij. Maribor je to poslanstvo razumel, zato ga je potrebno nadaljevati in zaključiti. So njegova zgodovinska izkaznica (mestoma imajo tudi status kulturno-zgodovinskega spomenika) in so kot taka privlačna tudi za turiste iz vseh koncev sveta.

Zavzemamo pa se za skladen razvoj vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti, vključno z izboljšanjem cestne infrastrukture in javnega potniškega prometa (e-avtobusi, vlaki, izposoja avtomobilov, itd.). O prioritetah naj odločajo dejanske razmere in potrebe na terenu.
Torej, enakomeren razvoj je nujen. Mesto namreč mora skrbeti za enakomeren razvoj vsega območja. Vsak mandat je potrebno zagnati kakšen večji projekt v vsaki MČ ali KS.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Če smo zadnja štiri leta veliko vlagali v središče, je zdaj takoj potrebno vlagati tudi v drugih delih mesta. Na pamet ne gre govoriti. Se pa da po analizi videti, kje se da kaj urediti takoj ali čimprej. Npr. preboj ceste od poslovne cone Tam do Leclerca ali pa preboj od Linhartove na Pobrežje in še bi lahko naštevali. Kot že omenjeno, Cesta na Gaj je v zelo slabem stanju in je zagotovo ena izmed prioritet. Prav tako je potrebno vložiti več sredstev v izgradnjo vodovoda – v mnogih predelih mesta vodovoda še vedno ni.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Ne, vsaj ne dovolj hitro in enostavno, kot je to bilo nekoč. Zdravstvo je ena ključnih storitvenih ponudb za prebivalce /-ke. Žal je vedno večji problem, zlasti na nivoju osebnih in družinskih zdravnikov. Negodovanje se povečuje. Storiti moramo vse, da se poveča dostopnost zdravnikov in da se uvede tudi nadzor. Temeljita prenova je nujna. Potrebno je poskrbeti, da bodo lahko vsi prišli do zdravnika, torej ne smemo preveč gledati iz vidika MČ ali KS, ampak z vidika posameznih območij mesta. Vloga župana je med drugim, da odločevalce na državni ravni redno opozarja na problematiko pomanjkanja zdravnikov in sprejetje nujnih zakonskih in drugih podlag, da se ta izziv reši.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Ambulant, predvsem pa zdravstvenega osebja, primanjkuje. Izpostaviti je potrebno še izjemno dolge čakalne dobe na fizioterapevtske storitve. Urejenost posameznih ambulant ni v skladu z modernimi smernicami. Nujna je izgradnja nove stavbe na Teznu ter povečanje kapacitet posameznih ambulant, ki delujejo v sklopu ZD Adolfa Drolca. Zaposleni namreč (v posameznih dejavnostih) delajo v nemogočih razmerah.

Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Prva prioriteta bo ureditev sramotno vase zrušene stavbe na Taborski ulici v Magdaleni – nasproti Lenta. Izvajal bom redno in stalno obnovo kanalizacijskega omrežja ter vodovoda (redno vzdrževanje je cenejše kot zamenjava poškodovanega omrežja). Vse komunalne storitve bomo racionalizirali tako, da bodo stroški storitev znotraj Holdinga Maribor končno nižji, da se končno prepreči podvajanje stroškov iz naslova delovanja skupnih služb ter se vpelje plačilo vseh stroškov z eno skupno položnico (tudi e-položnico). Racionalizacijo stroškov bomo dosegli tudi z enotnim javnim naročanjem znotraj holdinga in s prekinitvijo dosedanje prakse podpisovanja svetovalnih pogodb z zunanjimi izvajalci. Opravili bomo skrben pregled najugodnejših in najkvalitetnejših ponudnikov storitev na področju odvoza smeti ter se na podlagi dejstev odločali o najbolj ugodni rešitvi za Maribor in posledično nižjih stroških za občane.
Povečali bomo kakovost storitev in nadzor komunalnih služb ter od članov nadzornih svetov terjali osebno odgovornost pri nadziranju. Prihodki iz naslova vzdrževanja morajo biti v sorazmerju z odhodki. Javne službe ne smejo ustvarjati dobička iz naslova javne dejavnosti, v kolikor se ta dobiček ne usmeri v zadovoljevanje javnih potreb.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Največje težave pri vodooskrbi so, da so nekateri še vedno odvisni od gasilcev, ki obdobno dovažajo vodo na različne lokacije. To je v današnjem času povsem nesprejemljivo. Izjemnega pomena je skrbno, okolju prijazno ravnanje z odpadki (ločevanje, termična obdelava odpadkov, večkratna uporaba embalaže, itd.). Maribor naj bo ČISTO MESTO!

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Podnebna katastrofa je na pragu in ji bo potrebno posvetiti veliko pozornosti, saj brez planeta, ki več ne ponuja pogojev za življenje, vsi ostali ukrepi postanejo ODVEČNI!

Blaženje negativnih podnebnih vplivov: zmanjšanje in slednjič umaknitev vozil na fosilna goriva iz mestnih središč; delo na daljavo; postopna dekarbonizacija gospodarskih subjektov; pospešena gradnja objektov zelene energije, prednostno na degradiranih območjih; skrbno ravnanje s potrošnjo in z odpadki; v mestu ustvarjati ZELENE OTOKE in ozeleniti stavbna pročelja, spremeniti potovalne navade (hoja, kolo, nefosilna vozila), pospeševati urbano vrtnarjenje, čim manj zemlje naj se zagradi s trdnimi materiali, itd.) Ozaveščanje prebivalstva, ki vodi v uspeh, je zato NUJNO. Z ozelenitvijo bo vzpostavljanje novih mestnih krajin ponudilo prostore SOCIALNE VKLJUČENOSTI. Bogato zelenje ponuja poleti zaščito pred vročino (hladilni učinek), pozimi pa deluje kot izolacija – oboje prispeva k energetskemu varčevanju! Pomembna je dolgoročna vizija razvoja mesta, sicer bo sprotno prilagajanje na hitro spreminjajoče se nove (okoljske) razmere neprimerno dražje in/ali celo veliko težje izvedljivo, predvsem pa prepozno.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Podpiram. Sončne elektrarne je potrebno postaviti na degradirana območja in na stavbe v lasti Mestne občine Maribor. S tem ukrepom precej zamujamo. Prav tako moramo izkoristiti potencial Drave in izgradnjo toplotne črpalke, ki bo namenjena sistemu daljinskega ogrevanja.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Da, saj je v sklopu dekarbonizacije mestnega jedra, ki je zaradi ozkosti cest in zaprtosti zaradi strnjenih nizov hiš nujno. Zdravstvena ogroženost prebivalstva je zaradi prekoračitev NOX in CO2 tam izjemno visoka. Take ukrepe predvidevajo tudi smernice EU. Seveda pa je potrebno pred vzpostavitvijo zaprtja prometa in izgradnjo peš in kolesarskih con predhodno vzpostaviti alternativne možnosti obvoda prometa.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Obvoznica, obmestna parkirišča, saniranje obstoječih, ki so povečini v slabem stanju. Na področju turizma je potrebno povezovanje z vsemi deležniki ter vzpostavitev »zgodbe«, ki bo privlačna za turiste.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

Kot »cargo-center« in v manjšem obsegu odprtje nekaj potniških letalskih povezav, pomembnih za povezavo s sosednjimi državami oz. mesti. Primarna vloga letališča naj bo izgradnja zelenega, modalnega logističnega centra, ki ga je prejšnja vlada že idejno potrdila na eni izmed svojih sej.

Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Maribor naj postane mesto sodelovanja, povezovanja in vključevanja. V ta namen je potrebno povečati transparentnost poslovanja MOM in njene odprtosti za potrebe občank/občanov. To pa predpostavlja krepitev sodelovanja in soodgovornosti vseh pravnih subjektov v mestu in sodelovanje s civilno družbo. Za optimizacijo odločitev pri sprejemanju projektov pa bo potrebno najti kompromise med neobhodnim strokovnim znanjem ter dolgoročno vizijo razvoja mesta in parcialnimi željami posameznih skupin občank/občanov. Vse to pa omogočajo na široko odprta vrata.

  • Uvedli bomo decentralizacijo proračuna Mestne občine Maribor s prenosom deleža sredstev na mestne četrti in krajevne skupnosti in tako na subsidiarni ravni omogočili lokalnemu okolju, da samo prepozna svoje potrebe na področju investicij in jih tudi, vsaj delno samostojno financira (participativni proračun z več sredstvi).
  • Na podlagi evropskih smernic, evropske listine o lokalni samoupravi in primerov dobrih praks v EU bomo uvedli pogoje za aktivno participacijo občanov pri sprejemanju ključnih odločitev – neposredna E-demokracija.
  • Uvedli bomo tristopenjsko branje proračuna – za prvo branje se zbirajo pripombe vseh meščanov na spletni strani MOM, obveščanje pa bo potekalo po vseh dostopnih informacijskih medijih.
  • Nadaljevali bomo z E-obveščanjem preko spletnih strani MOM, kjer bodo lahko vsi svetniški klubi predstavili svoja stališča o točkah dnevnega reda MS MOM (tudi opozicija) in vzpostavili javnosti dostopen arhiv videoposnetkov sej mestnega sveta.
  • Podpirali in spodbujali bomo civilne iniciative meščanov/meščank in AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO ter sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev. V ta namen bomo s spremembo statuta MOM uvedli tudi varuha občanovih pravic, ki bo po zgledu dobrih praks v mnogih evropskih mestih neposredno voljen hkrati z županom.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Prav gotovo, kar pa zaradi številnih problemov in izzivov ni vedno lahka naloga.